Preden se odpravite na treking dolg 190 km – DOPOLNJENO 2023
Mnogo ljudi se odpravlja na dolge pešpoti. V tem zapisu vam bom pomagal pripraviti nahrbtnik, da se laže odpravite na pot. Morda bo komu koristilo. Pomembno je, da se prej o nekaterih rečeh dobro premisli, da se prepreči nepotrebne težave na poti in pot naredi bolj prijetno.
Opomba: Vse, o čemer pišem, izhaja iz mojih izkušenj z dolgih pohodov in iz izkušenj mojih otrok. Morda najdete kje drugje drugačne nasvete. Pišem bolj z vidika moškega in otrok, ženske imajo gotovo tudi kakšne drugačne zahteve.
Hoja
Hoja je osnovni način gibanja človeka in za hojo še najbolj uporabljamo noge, zato jim je treba posvetiti veliko pozornosti.
a) Obutev:
- Pohodni čevlji: Sem zagovornik lahkih, pohodnih čevljev (lažji gojzarji), ki naj imajo trd podplat. Tako ne čutiš vsakega kamna in gleženj ne trpi. Prvo leto sem poskusil cestne tekaške copate, pa so me preveč pekli podplati. Teža obutve je po mojem manj pomembna kot trdota podplata.
- Tekaški trail copati so v redu, ker imajo dovolj trd podplat. Zadnja leta na dolgih poteh uporabljam trail tekaške copate (meni so najboljši La Sportiva Lycan II – kompaktni, trd podplat, dobro narezani za dober oprijem, kakovostno narejeni).
- Teva sandali: Naši otroci so hodili – recimo 190 km – v popotniških sandalih Teva (obuli so jih čez nogavice), ki so se odlično obnesli. Samo malo so jih boleli gležnji, pa še to samo takrat, ko smo hodili po bolj planinskem terenu. Ne priporočam za odrasle.
Pri čevljih nikakor ne varčujte. Kupite, kar se vam resnično prilega na nogo, ne glede na ceno.
b) Lahki natikači (“japonke” ali Teva ORIGINAL UNIVERSAL – primerni tudi za krajše odcepe hoje, če te ožuli) za hojo med počitki. Ne več kot 0,5 kg oba.
c) Nogavice: Kupite posebne pohodne nogavice, ki naj se vam popolnoma prilegajo in so brez šivov (tudi tu ne sme biti varčevanja).
Zanimivost: Prijatelj iz Avstrije prisega na to, da se nogavic ne pere, in pravi, da jih je pred 400 km dolgim pohodom uhodil na treh lažjih turah (brez pranja seveda) in tudi med 15-dnevno hojo jih ni nikoli opral. In ni imel nobenih težav z žulji. Tudi sam sem jih nehal prati in po nekaj dneh hoje ni bilo nobenih problemov. Smrad? Niti ne. Glej Higiena nog.

Teva ORIGINAL UNIVERSAL
d) Higiena nog:
- Pomembno je umiti noge zvečer pred spanjem (če se seveda da). Tako noge ne bodo smrdele in posledično tudi nogavice ne. Nikakor ne umivajte nog zjutraj pred hojo, ker s tem omehčate kožo in nevarnost za nastanek žuljev je večja.
- Pred hojo smo mi noge dobro namazali z mazilom z eteričnimi olji. Uporabljam Vetaseptal mazilo za nego vimena 🙂 in rok. Mazilo je zelo mazljivo, eterična olja pa noge malo “osvežijo” (torej pospešijo cirkulacijo krvi) in delujejo rahlo antiseptično (zaradi česar noge ne smrdijo). Mazilo omogoča, da se prsti med seboj ne drgnejo intenzivno, zato ne dobimo žuljev med njimi. Mazilo je uporabno tudi za mazanje “gibljivih delov” okoli podpazduhe.
Kreme se mi ne zdijo v redu (četudi je bolje kot nič). Vsebujejo namreč preveč vode (okoli 70 odstotkov) in po dolgi hoji v vročini se noge “kuhajo” v gojzarjih – še večja nevarnost za nastanek žuljev.
d) Žulji: Najbolje jih je preprečiti z dobro izbiro čevljev, nogavic, skrbno higieno nog in mazanjem. Predvsem pa jih preprečimo z redno hojo pred dolgim pohodom. Tako noge utrdimo.
- Zelo dober in precej poceni je navaden trak Leukoplast S (5 cm x 10 m), ki si ga nalepimo, recimo, na peto. Jaz ga nalepim, še preden se žulji pojavijo. Preventivno. In cel teden ostane na nogi. Trak je treba seveda nalepiti preden noge namažemo s mazilom.
- Dobra je tudi izbira posebnih obližev proti žuljem.
e) Higiena predela med nogami: Morda se zdi komu malo odveč, vendar se je že marsikateri popotnik ustavil zaradi vnetja med nogami.
- Skrb za popolno čistočo po veliki potrebi mora biti sama po sebi umevna. Toaletni papir ni dovolj. Uporaba vlažilnih robčkov je nujna za ohranjanje čistoče intimnih predelov. Jaz uporabljam Nivea Fresh & Pure, vlažni čistilni robčki, ker ne vsebujejo alkohola, ki preveč izsuši. Ne vzemite s seboj celega paketa 63 robčkov, pač pa samo toliko, kolikor jih potrebujete. Zapakirajte jih v vrečko in zatesnite v gumico.
- Vsako jutro pred začetkom hoje se je treba namazati s mazilom z eteričnimi olji v predelu med nogami (posebej na stiku med robom spodnjic in kožo). Tako namažemo gibljive dele, da laže drsijo. Če ste močnejše postave (če se vam bedra na notranji strani stikajo, četudi morda samo občasno), se mažite – precej na debelo – tudi po notranji strani stegen.
Hoja in počitek
a) Tehnika hoje: Hodite v prijetnem ritmu, usklajeni z dihanjem (jaz imam ritem tri do štiri korake na en vdih).
b) Počitek: Poskrbite za dovolj počitka na poti. Mi hodimo nekako od 6h zjutraj do 12h, potem do 15h ali 16h počivamo ter nato do večera (do 20h ali 21h) hodimo. Med dvema velikima deloma hoje torej počivamo vsaj tri ure (čez vroče opoldne). Vmes smo pa tudi imeli počitke – večkrat po kake četrt ure. Predvsem za pitje.
Efektivne hoje je tako okoli 8 do 10 ur na dan. Po navadi prehodimo na dan 25 – 35 km in okoli 800 – 1000 m vzpona.
c) Pohodne palice: Pohodne palice so odličen pripomoček. Pred leti jih nisem maral, sedaj pa jih z veseljem uporabljam (odkar imam majhen fotoaparat, ki si ga “namontiram” na pas nahrbtnika). Prej sem fotoaparat nosil v roki.
Oprema
a) Nahrbtnik: Nahrbtnik naj se vam dobro prilega in naj ne bo prevelik (jaz nosim 50-litrskega) in ga (polnega) primerno uravnajte na svoj hrbet. Pri hoji ga privežite okoli pasu, tako da breme delno nosite tudi z boki.
- Kako zložiti: V nahrbtnik naložite težke stvari na dno in čim bliže hrbtu. Rezervno obleko in spalno vrečo obvezno namestite v plastično vrečko, da se ne premoči v primeru dežja ali politja. Nekoč sem polil vsaj pol litra mleka v nahrbtniku. Si predstavljate katastrofo, če ne bi imel oblačil v vrečkah? Že tako mi je nahrbtnik smrdel in sem trpel.
- Vprašanja pred polnjenjem nahrbtnika: Težo je treba zmanjšati na minimum. Za prav vsak kos opreme dobro premislite:
– ali ga resnično potrebujete;
– ali ga potrebujete v taki količini;
– kaj si lahko porazdelite v skupini: Če hodite v skupini si porazdelite skupno opremo (npr.: zemljevidi, milo, zobna pasta, krema za sončenje …). Ne nosite vsak svojega kosa. Primeri: Milo je nujno treba imeti, vendar, ali potrebujemo zato tudi šampon in ali potrebujemo res cel kos mila (lahko ga prežagate na pol ali celo na tretjine ali vzamete že napol porabljen kos). Zobna pasta je seveda potrebna, vendar vzemite na tričetrt prazno tubo (prav tako kremo za sončenje) ali vzemite kako mini tubico. - Teža nahrbtnika: Odrasli naj nosi okoli 15 % svoje teže (recimo 80 kg težak moški naj nosi največ 12 kg). Če ste debeli, izračunajte glede na normalno težo 🙂 Otroci naj nikakor ne nosijo več kot 10 % svoje teže. Pri nas so manjši otroci nosili samo spalno vrečo, podlogo, nekaj obleke in eno pollitrsko plastenko pijače. S pretežkim nahrbtnikom boste že čez kak dan hoje začutili bolečine v ramenih, lahko tudi krče. Seveda sta poraba energije in utrujenost z vsakim gramom večji (posebno pri hoji v klanec).
b) Obleka:
- Kratke hlače, dolge hlače (oboje naj bodo udobne – naj se vam ne lepijo po nogi); jaz uporabljam samo dolge hlače s snemljivim spodnjim delom hlačnic,
- Ena “švic” majica in dve T-majici iz bombaža (oboje lahko perete med potjo),
- Dvoje spodnje hlače (morda ženske malo več?) (jaz uporabljam“plastične” švic spodnje hlače bokserke – da sem mi ne vname koža na stiku z robom spodnjic),
- Lahka majica z dolgimi rokavi, flis,
- Kapa z velikim šiltom in zaščito za vrat,
- Dva para nogavic,
- Kopalke – opcija – jaz se kopam v gatah, ki se spotoma še operejo :),
- (Če greste v višine ali v času, ko je že izrazito mraz: lahka bunda).
Prenočevanje na poti
a) Spanje: Spalna vreča in podloga. Spalna vreča naj za poleti ne bo prevroča niti ne pretežka (do -5 °C je primerna).
- Otroci so imeli klasično podlogo – t. i. armafleks, jaz pa uporabljam napihljiv in lahek Therm-A-Rest, ki se lahko zvije in shrani v nahrbtnik.
- Zadnje čase prisegam na kombinacijo – napihljivo podlogo in tenak armafleks, da se napihljiva podloga ne prebode. Če bi se prebodla, pa se mi do sedaj še ni, je na voljo komplet za “flikanje”. Tale je zame najboljša – lahka in udobna. Armafleks je tudi dober za dnevni počitek (obvezno je treba čez opoldne vsaj za eno uro počivati v senci, kaj prebrati iz Svetega pisma in tudi zaspati). Otroci so lažji in tudi laže prenašajo male nepravilnosti pod seboj. V izolaciji in teži ne vidim nobene razlike.
- Šotor po mojem mnenju ni potreben in je samo dodatna teža. Mi smo včasih nosili vojaška šotorska krila (iz katerih se da narediti enostaven šotor), pa smo sedaj tudi to pustili doma. Spanje pod milim nebom je izjemno romantično, zanimivo in tudi atraktivno za otroke.
b) Prenočišča: Spati se da tudi v planinskih kočah, turističnih kmetijah, gostilnah (dražje variante), senikih, pri ljudeh na balkonih, v hišah, pod cerkvenimi napušči, pred pokopališči (tu je vedno tekoča voda!), …, pod milim nebom. Mi smo večinoma spali zunaj (kdaj na turistični kmetiji in planinski koči). Ljudje ob poti so odprti za sprejem peš romarjev in radi pomagajo. Poskrbite, da je spanje varno (na območju medveda smo vedno spali v zavetju vrtov, gradov, cerkva, …) in poskrbite za stražo, če je treba.
Higiena na poti in preostala oprema
a) Higiena:
- Osebna higiena: Zobna krtačka in zobna pasta, milo, mikro brisačka, dober nedišeč dezodorant (jaz uporabljam deo-kristal, eden na skupino), toaletni papir, osvežilni robčki (glej Higiena predela med nogami).
- Velika potreba: Če moraš v naravi, jo vedno opravi stran od poti (kakih 25-50 m). Z obutvijo skoplješ majhno luknjo, opravi, pokrij.
b) Karte, aplikacije, vodniki: Celotno pot morate “pokriti” z zemljevidi.
- Planinske, turistične karte, … (če ni drugega, si natisnite zemljevid z Geopedije ali si kopirajte iz Velikega atlasa Slovenije): Za E6 obstajajo planinski in turistični zemljevidi za skoraj celotno pot (samo majhen del med Turjakom in Blokami ter čez Brkine manjkajo). Seveda imejte samo en paket zemljevidov na skupino.
- Aplikacija na mobilnem telefonu: Zadnje čase uporabljam le aplikacijo na telefonu. Zame je najboljša Mapy_cz, ki sem jo opisal tule. Mapy_cz dela tudi brez interneta, ker si lahko doma naložiš kar zemljevid celotne Slovenije ali druge države). V aplikaciji pojdi na Offline Maps, izberi državo in si naloži. Če imaš možnost, si dobi GPX datoteko poti (npr. s spletne strani Slovenske Jakobove poti si na osebni računalnik naloži GPX datoteko (sled poti). Uvozi jo v Mapy_cz: odpri spletno strani aplikacije, se prijavi z uporabniškim imenom in geslom, poišči Tools desno spodaj in klikni Import GPX). Pred potjo jo poišči v aplikaciji in sledi poti.
- Vodniki: Močno priporočam tudi vodnike. Odličen vodnik za Evropski pešpoti E6 in E7 je napisal pokojni Dario Cortese. Za Jakobove poti dobite vodnike na Društvu prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji.
c) Preostala oprema:
- Švicarski nož (bolj lahek),
- Žlica za prehranjevanje (sam uporabljam kar malo kuhinjsko žličko),
- 2 m najlonske vrvice,
- Sončna očala (ni obvezno),
- Pelerina,
- Mobilni telefon (+ polnilec),
- Prenosna baterija (Power Bank) – če uporabljaš aplikacijo: Za dolge poti (recimo več kot 25 km) je obvezno imeti prenosno baterijo za primer, če ti zmanjka energije. Jaz imam baterijo z 20.000 mAh, ki omogoča večkratno polnjenje telefona (ca. 4 x) za večdnevne ture. Težka je 420 g. Cena: ca. 15 € (tako izgleda)
- Fotoaparat +rezervna baterija (ni obvezno): Priporočam, da naj bo lahek in v taki torbici, da si ga lahko pritrdite na nahrbtnik.
- Odganjalec komarjev,
- Krema za sončenje,
- Medvedki ali druge plišaste živalce za otroke,
- Svetilka (lahka),
- Prva pomoč (povoji, obliži, antibiotično mazilo (10 g), recimo antibiotično mazilo za oči),
- Navadna plastenka za vodo (1,5 litra je dovolj, otroci eno do dve pollitrski plastenki),
- Sveto pismo – lahka izdaja,
- Velika vreča za smeti (v primeru dežja služi za zaščito – še posebej nahrbtnika – dokler ne pridemo do prvega zatočišča),
- Obrambni sprej proti medvedom – če pot poteka na območju medveda in še posebej, če hodiš sam (primer). Nauči se ga uporabljati (poišči video na YouTube).
Hrana in pijača
a) Hrana: Hrana se na taki poti, kjer je dostop do trgovin, kupuje sproti v trgovinah (pred odhodom naredite načrt trgovin na poti), tudi v gostilnah, na turističnih kmetijah, v planinskih kočah in tudi pri dobrih ljudeh. Hrana naj bo močno hranljiva (otroci so precej lačni) in taka, da jo otroci radi jedo. Sadje se poleti dobi kar na poti (maline, robide, jabolka, hruške, na Primorskem tudi fige). Seveda poberite (če se le da na tleh) samo toliko, kolikor potrebujete in vprašajte lastnika za dovoljenje. Vsakič, ko je mogoče, naj otroci pojedo kakšen sladoled ali dva ali tri.
b) Pijača: Voda z dodatki vitaminov in mineralov.
- Voda je praktično celo pot dostopna v naravi (razen v Snežniških gozdovih in na Primorskem). Na studencih točite čim bližje izvira ali prosite pri ljudeh, ki radi pomagajo. Vodo in minerale je treba sproti nadomeščati, in to obilno! Kdaj je dovolj tekočine? Ko “priteče skozi” telo (ko greste lulat).
- V gostilnah priporočam za odrasle pivo (seveda v zmernih količinah), še bolje brezalkoholno pivo (tudi za otroke). Pivo odlično nadomesti vitamine in minerale.
c) Smeti: Smeti odlagajte samo v posode za smeti v vaseh in mestih,
d) Ekološki vidik: Na poti ničesar ne odmetavate, razen v kante po vaseh, zato imejte pripravljene vrečke za smeti (mi smo uporabili kar trgovinske, ki smo jih dobili pri nakupih). Ne mendrajte trave po nepotrebnem, ne uničujte naravnih virov, ne plašite živali.
e) Pranje perila: Perilo perite, ko ste v okolju, kjer voda steče v kanalizacijo (npr. turistična kmetija), da ne onesnažujete voda. Če morate prati v potoku, uporabite minimalne količine mila in ne spirajte milnice direktno v potok, pač pa mimo potoka v zemljo ali pesek, da se milo razgradi. Ne potrebujete detergenta, pač pa samo navadno milo. Majice, perilo, nogavice (če se jih boste vseeno odločili prati ?) sušite kar na nahrbtniku. Majica je ob sončnem vremenu v pol dneva suha.
Druga oprema
OPOMBA: Mislim, da ni potrebna, prinaša pa več udobja.
- Prijatelj Peter iz Avstrije je imel s seboj (kot smo se mi šalili) cel “hotel” in njegov nahrbtnik je tehtal gotovo preko 25 kg. Tako je imel on s seboj še: gorilnik (vojaški) + gorilne ploščice, šotor (za eno osebo: 1,7 kg), dežnik (ki ga je včasih uporabil tudi za senco), dva noža. Se je pa fant znašel in je (na poti do morja) že v Avstriji kupil “rudla” (naprava na dveh koleščkih za prevažanje bremen v skladiščih in gospodinjstvu), s katerim je kar okoli pol poti nahrbtnik preprosto vozil. Ko smo to videli, so nam skoraj izpadle oči ?.
Zaključek
Upam, da sem komu vsaj malo pomagal “pripraviti nahrbtnik” (in še kaj drugega) za dolgo pot. Meni je namreč zelo tečno premišljevati vsako leto znova, kaj pripraviti za na pot, zato bo tudi meni tale zapis vsako leto nekajkrat prišel zelo prav.
Želim vam prijetne dolge poti in kar pogumno na pot. Naj vas za konec še spodbudim na dolge poti z besedami Daria Corteseja: “Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je nekaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj.”
Tudi jaz verjamem, da čas slovenskih dolgih poti šele prihaja. S korona-časi je pravzaprav že tu. Čas postaja vrednota in čas, “zabit” na taki poti, je velika vrednota, še posebej če doživimo pot v družbi svojih najdražjih in v družbi Najvišjega.
Še o meni ljubih dolgih poteh
V Sloveniji imamo ogromno označenih pešpoti. Pa ne samo v visokogorju, pač pa tudi veliko dolgih poti po pokrajini. Naj jih nekaj meni ljubih (tudi prehojenih, razen Julijana Trail) naštejem:
- Slovenske Jakobove poti (Dolenjski, Primorski, Ogrski, Gorenjski),
- Evropske pešpoti E6, E7 in E12,
- Loška planinska pot,
- Idrijsko-Cerkljanska planinska pot,
- Pot čez Kozjak: Maribor – Dravograd),
- Roška pešpot (po Kočevskem Rogu).
Mnogo poti pa kar sam zarišem s pomočjo aplikacije. Meni je najboljša Mapy_cz.
Foto: Aleš Čerin
Aleš, si se pa potrudil in odlično napisal kaj vse se nujno potrebuje na takšni poti. Čestitke za članek in prehojeno pot. Sem vas spremljal.
Pozdrav! Ivan
@Ivan: Hvala, da si nas spremljal na poti. Upam, da bo članek komu prišel prav in da bo koga spodbudil za tako pot.
Jaz hodim po takih trekingih že od malega in so odlična priložnost za spoznavanje Slovenije, ljudi in tudi samega sebe.
Pa še vzgojni so …
Odličen opis. Bo prišel kdaj prav.
Priceless! Hvala. Jaz bom štartala s pohodom preko Pohorja.. potem pa kaj večjega… ta vikend sem že bila malo na ogledih/pokušini.
@Marjeta: Krasno, da greste na pot! Kakšno rečeva na srečanju DMS. A veš, da je naš Tone Lesnik eden od pobudnikov slovenske E6?
Veliko veselja na poti.
Sistematično, temeljito, plod izkušenj!
Simpatičen je pa tudi Petrov “rudl”.
Koliko je vagal prazen? Rudl, ne Peter.
Pozdrav silnim hodcem!
@Turdus: Hvala. Pravzaprav ne vem koliko je tehtal, je bil pa tak, zelo priročen, narejen iz plastike. Po moje kakšne dva kg. Vsekakor se je splačalo, ker je skoraj polovico poti vlekel. Vseeno, pa je imel nahrbtnik za mene odločno pretežak, kar se mu je zelo poznalo pri hoji navzgor.
Hvala za izčrpne nasvete “iz prakse” 🙂 Tole popotniško mazilo pripravite sami ali se ga da kje kupiti?
Srečne in vesele prihodnje poti, Melita
Hvala. Mi je všeč, če vam koristi. Popotniško mazilo delam sam. Sem tega “foha” 🙂
Zaupajte nam recept za pohodnisko mazilo. Hvala lepa in srecno na vasih poteh.
Draga Stannia! Pohodniško mazilo sem res včasih delal sam, pa ga ne več. Niti ne najdem več recepta. Sedaj uporabljam mazilo z eteričnimi olji. Odlično je Vetaseptal – mazilo za vimena 🙂 in roke. Deluje antiseptično – noge ne smrdijo in rahlo hladi. Najdete ga v lekarni. Evo povezava: https://www.lekarnar.com/izdelki/vetaseptal-mazilo-za-nego-vimena-in-rok-150-ml
Sem popravil tudi v članku. Iin dodal povezavo tudi na vlažilne robčke, ki jih uporabljam in na trak Leukotape proti žuljem.