Begunjščica – lepotica in še polna znamenitosti
Begunjščica (najvišji vrh masiva je Veliki vrh 2060 m) je široka, od juga bolj poraščena gora. Z ženo sva se odpravila – ne na vrh Begunjščice – pač pa po njenih pobočjih okoli Begunjščice. Kroga žal nisva zaključila zaradi snega na severni strani. Pot sva začela na Ljubelju in se po luštni Bornovi poti (atraktivna zaradi izpostavljene, a precej široke poti skozi nekaj dolgih tunelov (fino je če imate luč). Pot je do planine Preval skoraj brez vzpona – v uri in pol na dolžini 4,5 km naredite samo 250 m vzpona. Komaj se ga čuti.
Midva sva pot nadaljevala do Robleka, se spustila do Poljške planine in se spet povzpela na planino Preval in nazaj do Ljubelja. S tem je tura tudi dobila pravo “težo”.
Na kratko
- Dolžina in višina: 7 ur zmerne hoje (18,5 km – merjeno z GPS-om); okoli 817 m višinske razlike
- Pot: Avto pustite na parkirišču pri tunelu Ljubelj in se odpravite do hotela – sedaj Oaza miru. Južno od hotela poiščite dobro pot, ki vodi po pobočjih Begunjščice do planine Preval (1.30). Tu je ob sobotah na razpolago hrana in pijača.
Od planine Preval vodi proti Roblekovmu domu (3.30) najprej gozdna cesta (samo kakšen kilometer), ki se kasneje spremeni v luštno stezo po travnatih strminah pobočja Begunjščice. Pot vodi mimo studenca Roža iz katerega naj bi po legendi na božični večer priteklo zlato.
Od Robleka sva se midva spustila na Poljško planino (4.30) se vzpela nazaj na pobočja Begunjščice do planine Preval (5.45) in po Bornovi poti nazaj do Ljubelja (7.00). - Primernost: Tura je primerna za vse, ki imajo primerno telesno pripravljenost za sedem ur zmerne hoje. Precej pozornosti je potrebne na nekaterih izpostavljenih mestih na Bornovi poti in na strmih pobočjih Begunjščice. Do Prevala se mi zdi pot primerna tudi za otroke (ob skrbi staršev na izpostavljenih mestih). Bornova pot je zaradi tunelov za otroke izjemno atraktivna. V tunelih je fino, da imate luč.
- Zemljevid: Stol in Begunjščica; 1:25.000
- Endomondo: ogled poti
- Možnosti: Od Robleka se lahko spustite na Dom na Zelenici (1536 m) in od tam nazaj na Ljubelj. Tako goro čisto obhodite.
*Vsi časi se štejejo od izhodišča.
Znamenitosti
Begunjščica ni samo lepotica, pač pa tudi polna znamenitosti. Del njene znamenitosti so gotovo fosilni ostanki davnih prebivalcev morja (tudi sam sem našel nekaj odtisu školjke podobnega).
Na njenem pobočju leži opuščen rudnik mangana, kjer so ga v 19. stoletju izkoriščali za pridobivanje mangana. Tržičan Lambert Panz, industrijalec in izumitelj je leta 1872 izumil postopek pridobivanja feromangana (zlitina železa in mangana) v plavžu. Kranjska industrijska družba je za ta dosežek prejela dvaindvajset mednarodnih priznanj, med katerimi izstopata zlata medalja na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju in priznanje na mednarodni svetovni razstavi v Philadelphiji leta 1876 ob 100-letnici ustanovitve Združenih držav Amerike.
V gozdu pod Roblekom ali malo nad Poljško planino ležijo ostanki velike jelke. Še sedaj, ko je drevo padlo (že nekaj desetletij), se vidi mogočnost drevesa. Sam se ga spomnim, ko je še stalo. O, kako čas beži in kakšno sporočilnost ima mogočna jelka zame 🙂
Travnata pobočja Begunjščice so kmetje iz doline izkoriščali za košnjo. Prav do vrha so po izjemno strmih pobočjih kosili, žene grabile (največkrat bose, da ni drselo), pozimi pa so po saneh sprvljali seno v dolino. Če si pogledate strmine Begunjščice, si lahko predstavljate, kaj je zares težko življenje.
Foto: Aleš Čerin (hvala prijatelju Matjažu Maležiču za poimenovanje ročic)
Hvala za zanimiv opis, Aleš.
Hvala Matej. Se boš(sta) odpravila?
Vidva lahko gresta s planine Preval namesto na Roblekov dom na vrh Begunjščice. Boš videl kako strma pot je to, a nič nevarna. Z vrha se spustita na Roblek, potem pa po pobočju na planino Preval in nazaj do Ljubelja. Lepa tura.
S prijateljico sva šli 18. 6. in naredili kombinacijo z avtom. Enega sva pustili pred gostiščem v Dragi, z drugim pa sva se zapeljali na Ljubelj. Z Robleka sva se spustili na Poljško planino, naprej na Planinco in navzdol do Drage. V potočku sva imeli krasno kopel, dobro in poceni jedli in šli po avto na Ljubelj.
Melita, lep izlet kajne? Tudi takole gre, da se ni treba vračati po skoraj isti pot. Pa še malo skrajša se. Cela tura je kar dolga. Lepe dneve in varen korak na planinskih poteh.