Loška planinska pot: 200 km polhograjskega, cerkljanskega in loškega sredogorja (FOTO)
Loško planinsko pot (LPP) močno priporočam – družinam z majhnimi otroki, z najstniki, zakoncem, tudi posameznikom. Pot je lepa, ne pretežka, dobro markirana. In dovolj dolga, da je izziv za nekaj časa.
Lepa je! LPP namreč.
Loška planinska pot (klikni za ogled poti na Geopediji) je lepa. V vseh pogledih: lepo speljana po lepi pokrajini, lepi razgledi, prijetni ljudje. Ne morem se odtrgati od vtisov s poti, polne naravnih lepot sredogorja, gozdov, travnikov in pašnikov ter prijaznih kmečkih ljudi, ki so nas povsod gostoljubno sprejeli.
Obilo časa smo preživeli v naravi, tokrat tudi izjemno veliko s samim seboj in z Bogom.
Na pot se nas je odpravilo pet: sestra in njena dva sinova stara 13 in 10 let, moj 15 letni sin in jaz. Najmlajši nas je na sredi poti zapustil, kar mu je bilo potem žal. Vseeno je odlično hodil. Verjemite, da ni lahko prehoditi okoli 100 km po sredogorju, kjer je kar precej vzponov. Sestra je za en dan odšla domov in se potem naslednji dan vrnila, mi trije smo pa zdržali celotno pot v enem zamahu.
O poti
Prehodili smo jo v enem kosu. 8 dni in in natančno 2 uri in 20 minut smo porabili. Pa saj to niti ni pomembno, samo za vašo orientacijo.
- Potek poti: Škofja Loka – Osovnik – Tošč – Črni vrh – Suhi dol – Goli vrh – Smrečje – Vrh nad Rovtami – Goropeke – Žiri – Vrsnik – Ledine – Sivka (Mrzli vrh) – Bevkov vrh – Kladje – Ermanovec – Slajka – Hotavlje – Mladi vrh – Koprivnik – Blegoš – Davča – Porezen – Petrovo brdo – Sorica – Lajnar – Ratitovec – Dražgoše – Čepulje – Križna gora – Sveti Tomaž – Lubnik – Škofja Loka
- Dolžina poti: Pot je dolga približno 200 km in ima okoli 7.800 m vzponov (podatek s kolesarskega bloga Z glavo čez balanco – priporočam ogled super fotografij).
- Etape: Pot smo razdelili na 8 dni in vsak dan hodili okoli 8 ur (en dan, ko smo se hoteli izogniti celodnevnemu dežju naslednji dan, smo hodili 13 ur).
- Spanje: Mi smo spali zelo PREPROSTO – pod cerkvenim napuščem, na smučišču, ob pokopališču, pri dobrih ljudeh v dnevni sobi, na senikih med polhi … Lepe izkušnje z ljudmi. Vse kar rabiš je podloga in spalna vreča. Da se pa seveda spati tudi v mnogih planinskih kočah na poti, kar pa zmanjša fleksibilnost (pot moraš pač za tisti dan končati, ko prideš do koče).
- Karta: Škofjeloško, Idrijsko in Cerkljansko hribovje (1:40.000)
- Knjižica poti: Knjižico za nabiranje žigov in za podroben opis poti dobite na Planinskem društvu Škofja Loka, Kapucinski trg 13, 4220 Škofja Loka (povezava do spletne strani).
Kako se pripraviti na dolgo pot (oprema in priprave za dolgo pot)
Ljudje
Kot gotovo veste iz mojih prejšnjih zapisov o E6 in E7, ter Slovenski Jakobovi poti sem ljubitelj dolgih poti, naporov, tudi presenečenj na takih poteh, predvsem pa se veselim srečanj s prijaznimi ljudmi na poti.
Tokrat smo prespali pri treh družinah, ki smo jih presenetili. Mi namreč nikoli ne načrtujemo kje bomo spali, niti se ne dogovorimo za spanje v naprej. Prijazno so nas spustili v intimo svojih domov, nam omogočili, da se skopamo, nas nahranili in prenočili v njihovih dnevnih sobah.
Hvala družinam Jesenko z Žirovskega vrha, Kosmač z Mrzlega vrha nad Idrijo in družini pri Čumarju v Davči. Z domačini smo se zapletli v luštne pogovore, ki so pravzaprav pogovor dveh svetov – podeželskega in mestnega.
Nikoli ne bom pozabil gospodarja Marka Kosmača (po domače pri Vodičarju) z Mrzlega vrha nad Idrijo, ki nas je takole pohvalil: “Ne izgledate mi kot Ljubljančani, pa naj to zveni kot pohvala ali kot kritika.” Jaz sem jo vzel kot pohvalo.
O lepoti poti in o naših doživetjih naj spregovorijo fotografije
Na začetku v Škofji Loki
Foto: Aleš Čerin
Odlično Aleš. To je prava šola življenja..
Danes sem ravno prebral zanimivo misel A. Camusa: Kar potovanju daje vrednost, je strah. Se mi zdi,da je to vaše potovanje imelo kaj vrednosti tudi v tem smislu.
@Danilo prav res. Veš mi se namerno nič ne dogovarjamo v naprej kje bomo spali. Do kjer pridemo do večera, tam povprašamo. In vedno je tu malo strahu, kako nas bodo sprejeli, ali bomo sploh kaj dobili.
Odlično za vajo zaupanja do ljudi.
Res je taka pot prava šola življenja – za naju s sestro in za otroke. Kot sem že zapisal pri Urški na FB: “Prav res je pomembno začeti doma v Sloveniji, tako jo bomo bolj cenili in ljubili. Pomembno je, da si na poti več dni, ker se dogaja vse mogoče. Tako si pripravljen na presenečenja življenja. Da spoznamo, da se da z vztrajnostjo marsikaj doseči. To se potem prenese tudi na druga življenjska področja. Da mi mestni ljudje spoznamo podeželje. Tako se bogatimo med seboj. In še kaj bi se našlo …”
Odlično.
Res je lepa pot, na primer preko Tošča, čez Blegoš in Porezen, še posebej pa na Lajnar iz Sorice (povsem v cvetju) in čez Ratitovec.
Meni manjka še odsek od Dražgoš do Škofje Loke (1 dan), tako da je tam na Geopediji pot vnešena bolj približno.
Skupaj bom tako imel 12 dni, oz. 11, če štejem, da sta dva odseka bila samo polovici dneva, oziroma jutri. Zame je to čisto v redu. Spal sem v kočah ali pa kar zunaj, kot praviš, vse kar rabiš je podloga in spalna vreča.
Vzpona je premalo 7.800 m; če seštejem vzpone odsekov z Geopedije – skupaj z nepopolnim 12. odsekom – dobim 12.086 m vzpona (in 190.133 m dolžine).
Tole je pa še sloj z mojimi fotografijami (nisem pa še naložil letošnjih fotografij od Hotavelj do Dražgoš).
http://www.geopedia.si/?params=T105_L5456_F14#T1203_L5531_x435213.8125_y109985.59375_s11_b4_vL
@Nik: Meni se je cela zdela lepa. Ja, jaz vzponov nisem šel računati, ker sem jih enostavno prepisal od citiranih kolesarjev. Ali ste jih vi računali?
Kako se naredi tak sloj v Geopediji? Super izgleda!
Registriraš se v Geopedijo, potem pa dobiš novi tab kjer lahko dodajaš lastne karte in sloje in po njih rišeš točke in črte. Jaz črte v glavnem rišem na ortofoto podlagah (satelitske slike), tako da rišem dobesedno po cestah in poteh, kjer sem hodil. Razen če je gozd, takrat se ne vidi – takrat pa poskusim narisati čim bolj točno, pomagam pa si z že vnešenimi črtami na karti pohodništvo (žal pa te niso prav natančne). Ko je črta vnešena v Geopedio, ti le-ta lahko pokaže profil črte – Geopedija sama izračuna nekatere podatke (od višinskih: višina začetka, konca, najvišja točka, najnižja, metrov nv vzpona in spusta; od razdalj pa: metrov hoje navkreber in navzdol ter skupna razdalja). Jaz sem samo seštel rezultate iz profila za vse odseke.
Če lahko, eno vprašanje: po kateri poti ste šli na Lajnar iz Zgodnje Sorice?
@Nik: Sem poskusil (v Geopedijo sem že bil registriran), sem si ustvaril svoj sloj, nastavil črte, risati pa še vedno ne znam. Ali mi lahko malo pomagate? So kje kakšna navodila?
Na Lajnar smo šli mi po strmi stezički iz Zgornje Sorice, ki se začne nad peskokopom (smo imeli težave na začetku, ker potka izgine nad peskokopom). Stezica je izjemno strma in se po kakšni uri pokaže iz gozda, potem pa na pobočjih Lajnarja zelo oslabi in je naporna za hojo (visoke trave).
Lep dan vam želim.
Da. Izgleda, da s tiste strani nihče več ne hodi gor, oskrbnik na Litostrojski koči je omenil da pozna samo enega, ki redno gre tam na Lajnar, in se zato pot zarašča. Visoke trave, in konec junija ko sem šel sam tam gor, je vse cvetelo. To mi je bil najlepši del poti.
Glede Geopedije: Nastaviš črte, potem pa rišeš z miško. Klikneš za prvo točko, premakneš miško, klikneš za naslednjo itd… Ko želiš končati črto klikneš še enkrat na zadnjo točko.
Mislim pa da bo problem bolj v brskalniku, ali pa anti-virusu ali ad-blokerju. Jaz imam instaliran Ad Muncher in ta prepozna razne elemente na Geopediji kot oglase in jih onemogoči. Stran mi je začela pravilno delati šele ko sem izklopil blokator oglasov, potem pa sem to domeno dodal v program kot izjemo, in je vse delalo.
@Nik: Meni ta del ni bil tako všeč. Verjetno zato, ker je okoli moje “prešvicane” glave (pto je izjemno strma!) plesal roj norih muh 🙂
GeopediJA: Hvala, bom poskusil po vaših nasvetih.
Odlično, kar skomine sem dobil!
@Dadi: Skomine po celotni poti? Nanjo se odpravi poleti. Res lepa pot po sredogorju. Primerna tudi za kakšen popotniški tabor…