Jakobova pot: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi (FOTO)

Tale stavek iz Svetega pisma, ki ga je Jezus izrekel hromemu, ki je 38 let ležal na postelji, je naju z ženo spremljal na slovenski Jakobovi poti, ki sva jo letos prehodila približno polovico – kakih 150 km od Slovenske vasi pri Obrežju na slovensko-hrvaški meji do Ljubljane.

Odlomek si lahko razlagamo na več načinov, a midva sva ga tokrat vzela zelo dobesedno. Vsako jutro sva namreč vstala (že navsezgodaj, da sva se izognila hoji po vročini), v nahrbtnike zložila najini postelji (podlogo in spalko) in začela hoditi. Proti domu, vsak dan v poprečju 25 km. Po prelepi pokrajini Dolenjske, med vinogradi, polji, travniki, skozi gozdove, vasi in tudi mesta.

Pot

Pot je speljana – kjer se le da – mimo asfaltnih cest, po poteh kjer so nekoč hodili slovenski in hrvaški romarji v Kompostelo v Španiji, na grob apostola Jakoba. Zakonca Metodij in Marjeta Rigler sta skupaj s člani Društva prijateljev poti svetega Jakoba poiskala starodavne poti od slovensko-hrvaške meje preko Ljubljane do Trsta, jih opremila z ličnimi in dobro vidnimi značilnimi školjkami in nam jih odlično predstavila v vodniku “Kje so tiste stezice, ki so včasih bile?”.

Pot je perfektno označena – midva nisva imela prav nobenih težav pri orientaciji – in vodi mimo številnih cerkvic posvečenih sv. Jakobu. Na poti je tudi veliko znamenitosti, ki so lepo predstavljene v knjižici. Iskreno se zahvaljujeva vsem – posebno pa zakoncema Rigler, da sta nama to pot približala. Predstavitev zakoncev Rigler in predstavitev Jakobove poti na PlanetSiol.net.

Ljudje

Na poti sva srečevala veliko izjemno prijetnih ljudi, s katerimi smo se zapletli v pogovor, včasih samo nekaj prijaznih besed, včasih – proti večeru, ko so naju domačini prijazno povabili v zavetja svojih domov – pa je pogovor trajal tudi pozno v noč. Ljudje imajo radi romarje. Vedo, da človek, ki hodi peš po pokrajini ne nosi hudega v sebi. Ljudje romarjem pomagajo: s spodbudno besedo, hladno vodo (in drugimi pijačami :), hrano, prenočiščem.

Ob tej priliki se zahvaljujeva Faniki in njenem možu iz Ponikev pri Slovenski vasi, Francu in Jožici iz Stopič pri Novem mestu, Mariji in Marku iz Gorenjega Globodola pri Mirni peči, Urošu in Barbari iz vasi Občine, Brigiti iz Sel pri Šumberku ter Nini in Matjažu iz Police. Za vse kar sva od vas prejela: pripravljenost za sprejem v intimo svojih domov, hrano in pijačo, topel tuš in pranje “prešvicane” obleke, varno zavetišče in zanimive pogovore. Ljudje kot ste vi, dajejo v svetu občutek, da je tu lepo živeti.

Hvala tudi vsem ljudem ob poti, da ste naju zalagali s svežo vodo, sadjem in spodbudno, prijazno besedo.

Na kratko

Dolžina in višina: 154 km, 6 dni počasne hoje (vključno z tremi do štirimi urami počitka na dan – predvsem čez opoldansko vročino)

Pot:
1. dan: Slovenska vas – Ponikve (samo “večerni sprehod” 1,5 ure)
2. dan: Ponikve – Izvir – Poštena vas – Bušeča vas – Podbočje – Kostanjevica na Krki
3. dan: Kostanjevica na Krki – Velike Vodenice – Dolenjski Lurd – Pleterje – Mihovo – Stopiče pri Novem mestu
4. dan: Stopiče – Novo mesto – Češča vas – Straža – Dom na Frati – Globodol pri Mirni peči
5. dan: Globodol pri Mirni peči – Šmaver – Vrhtrebnje – Občine – Selo pri Šumberku
6. dan: Selo pri Šumberku – Ivančna Gorica – Stična – Višnja gora – Polica pri Grosuplju
7. dan: Polica pri Grosuplju – Magdalenska gora – Repče – Orle (midva sva pot na Orlah, kakih 5 km od svojega doma, zaključila in bova od tod drugo leto nadaljevala)

Primernost: Tale božja pot je primerna za vse, ki zmorejo počasi, a zelo vztrajno hoditi po gozdnih poteh, kolovozih in vaških cestah. Vseeno priporočam lahke gojzarje s trdim podplatom.

Zemljevid: Zemljevidi iz knjižice “Kje so tiste stezice, ki so včasih bile?” OPOMBA: Knjižica je obvezna za dobro orientacijo. Je majhnega formata.

O drugem delu poti, o romanju na Časnik.si in Radiu Ognjišče

Foto: Aleš Čerin