Dr. Jože Trontelj in dr. Peter Lah o odmiku od potrošništva
Zadnje čase vse več pomembnih ljudi piše in govori o odmikanju od potrošništva. Sam imenujem to iskanje bolj preprostih izbir. Saj ne vem dobro ali samo jaz vidim tako, ker sem tak navdušenec nad “bolj preprostimi izbirami” ali pa je res tako.
Zadnjič je na romanju treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske) na Svetih Višarjah o odmiku od potrošništva in etičnih vrednotah govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. Jože Trontelj.
V časniku Finance pa je na praznik Marijinega vnebohoda dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana, objavil komentar z naslovom “Vse najboljše za veliki šmaren!”, kjer govori o odmiku od posedovanja, materialnega, o sreči, …
Dr. Jože Trontelj
Iz dolgega predavanja “Etične vrednote – up za prihodnost” izpostavljam poudarke, kjer govori o skromnosti, solidarnosti, dobrodelnosti, odmiku od pridobitništva.
Bolj skromen življenjski slog
“Vendar lahko z gotovostjo pričakujemo vsaj to, da se bo treba, vzeto v povprečju, sprijazniti s precej bolj skromnim življenjskim slogom, kot smo ga bili vajeni doslej. To velja za ves razviti svet. Zdaj se že večina ljudi zaveda, da velik del človeštva že desetletja živi, kot rečemo, nad svojimi razmerami. Prekoračili smo tako imenovano nosilnost planeta. Zemlja je prenaseljena z ljudmi, ki zahtevajo zase več dobrin, kot jih lahko odvzamejo živi in neživi naravi brez trajne škode. Če želimo spodobno preživeti, ne da bi trpeli lakoto in raznovrstna pomanjkanja, potrebujemo novo svetovno ureditev.”
Solidarnost in dobrodelnost
“V času, ko se že dogajajo in se bodo še naprej dogajale drastične spremembe, je nedvomno še bolj kot prej potrebna solidarnost in dobrodelnost. Ne bo se nam smelo zgoditi, da bi zaradi sebičnega pehanja za čim boljšim lastnim preživetjem žrtvovali ti dve vrednoti. Še manj bomo smeli zaradi kratkovidne pohlepnosti popustiti pri pravičnosti in poštenju. Oboje se v slabih časih dogaja v obilni meri. In naposled, vse bolj škodljivo, neumno in neetično bo, če bomo še naprej hoteli pridobivati stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Prav želja po materialnih rečeh je zasužnjila človeka, ga spremenila v ubogljivega porabnika in ga vpregla v sistem, ki je moral voditi v krizo. Čeprav tega pogosto ne ve, mu je prav ta želja vzela dobršen del sreče. Še več – tej želji na ljubo se je marsikdo odrekel svoji moralni in etični doslednosti. To pa ni majhna stvar.”
Odpoved pohlepu, razsipnosti
“Za tako ravnovesje je treba razviti drugačne ambicije, drugačne cilje. Odpovedati se bo treba pohlepu, razsipnosti in dirki za materialno blaginjo, ki presega potrebe. Nekateri ste me že slišali navajati Aristotela in Kanta: etični cilj človeka naj bi bil dobro življenje z drugimi in za druge v pravičnem redu.”
Več etike – več sreče
“Spoštovani, o nečem ni treba dvomiti. Več etike med ljudmi pomeni več sreče. Ljudje so spoznali, in takih je po nedavni oceni že blizu devet desetin, da za srečo niso bistvene materialne dobrine. … Pri Slovencih je že več let zaznati pravo lakoto po etičnih razpravah, in to velja tudi za javnost, tudi za sredstva javnega obveščanja.”
Nov načrt razvoja Slovenije
“Naj sklenem z ugotovitvijo, da potrebujemo nov načrt sonaravnega, odgovornega in zdržnega razvoja Slovenije, ki ne bo več temeljil na spodbujanju gospodarske rasti, niti na kraji dobrin našim otrokom in vnukom. … Govorim o dragoceni naravi, ki smo jo prejeli zgolj v začasno upravljanje od očetov in dedov, pa smo jo v svoji požrešnosti že hudo prizadeli in jo bomo razvrednoteno predali naslednjemu rodu. Med prednostnimi cilji morajo biti trajnostna samozadostnost, na nov način pojmovana blaginja in ustvarjalen odnos med ljudmi in do sveta.”
Na dvoje se lahko zanesemo
“Ni treba, da bi bili povsem črnogledi. Lahko se zanesemo na dvoje. Prvič, kljub opozorilom, ki sem jih izrekel v tem nagovoru, je tudi res, da se je med ljudmi nabralo že kar veliko modrosti. Narašča število takih, ki se ne pustijo indoktrinirati, manipulirati in zlorabiti. In drugič, lahko računamo na biološki samoohranitveni nagon, ki bo pogubno vedenje znal ob pravem času ustaviti.”
Priporočam, da si govor preberete v celoti na spletnem portalu Časnik.si.
Dr. Peter Lah
Sreča ni sestavljena iz evrov
“V človekovi naravi je, da hoče vse, in to takoj. To so vedeli že antični filozofi, ki so iz tega preseganja konkretnih danosti logično sklepali, da je človek presežno bitje in da mora obstajati tudi presežno Bitje. Vendar se v tem stegovanju po več skriva past. Vanjo se človek ujame takrat, ko spregleda razliko med količino in kakovostjo. Kdor namreč potešitev svojega teženja išče v rečeh, ki jih je mogoče šteti, ta ne bo nikoli zadovoljen. Vedno bo hotel še več. Ni namreč nujne korelacije med količino in zadovoljstvom. Sreča ni sestavljena iz evrov.”
V velikem šmarnu skrita koda
“V velikem šmarnu je skrita koda, s katero se bom izognil tej pasti. Glasi se: sreča je spremljevalka skromnosti in samoomejevanja. Reči, ki jih je mogoče šteti, človeka ne zadovoljijo. Pogosto so celo ovire na poti k sreči. Jezusova mati, ki je povod za današnji dela prost dan, je že od antike arhetip alternativnega človeka, nasprotje Eve, ki je s silo želela priti do sreče. Pa je tisto ukradeno jabolko ni zadovoljilo, in tudi če bi jih pojedla milijon, ne bi dosegla želenega cilja.”
Odmik od posedovanja, od materialnega
“Ena izmed temeljnih lastnosti religije in marsikatere praktične filozofije je odmik od posedovanja, od materialnega. Da gre za temeljno človeško spoznanje, pokaže zelo banalen primer: bolezni obilja in tone literature o hujšanju. Ko človek resno stopi na pot odmika, ugotovi, kako malo je potrebno za preživetje, za zadovoljno življenje! Aleš Čerin (ne podžupan) je poskusil, ali se lahko prehrani z enim evrom na dan. Čisto v redu je prišel skozi tistih 60 dni, z domačim vrtičkom in umnim nakupovanjem.”
Resnična alternativa
“Omenjeni odmik od materialnega se kaže v sodobnih gibanjih za trajnostni razvoj, za zdravo prehrano, sonaravno bivanje, za varstvo okolja … Ta gibanja so lahko uspešna le takrat, kadar so resnična alternativa, ne le poskus doseganja drugačnih rezultatov z istimi sredstvi. Uživaš v bogati hrani, a te motijo maščobne obloge okrog pasu? Ni problema, odstranimo maščobo in dodamo umetno sladilo, pa boš lahko jedel, kolikor boš želel! Ne moreš živeti brez kave, ki ti uničuje živce? Izvoli, brezkofeinska kava! Všeč so ti meseni užitki, ne bi se pa vezal in skrbel za otroke? Tudi za to imamo tabletko.”
Težava niso učinki
“Rešitev ni v tem, da še vedno trošim in kopičim, pa četudi bi mi uspelo odpraviti vse negativne učinke svojega početja. Težava niso učinki. Težava je logika trošenja in imetja, ker po tej poti človek nikoli ne bo prišel do sreče.“
Priporočam, da si komentar preberete v celoti na spletnih Financah.
No “Težava je logika trošenja in imetja, ker po tej poti človek nikoli ne bo prišel do sreče.” je zapisnao tako, trenutnemu času primerno in tako morda precej bolj razumljivo širši populaciji.
Sam sicer menim, da je dr. Trstenjak to precej bolje zapisal. Razumeti razliko med Srečo in Užitkom. Med Ljubeznijo in Zaljubljenostjo. To v bistvu zadošča.
Nič ni narobe, če uživamo. Kakor nam pač že paše. Recimo se dobro najemo. Ali kupimo novo obleko. Problem nastopi, ko začnemo uživanje zamenjevati za srečo. Ko se več ne zavedamo kaj je kaj.
Tako enostavno, pa tako zahtevno za dojet. Evo, jaz sem danes precej neskromno odkolesaril na vrh Krvavca (Zvoh, 1950 nmn). Bilo mi je v užitek. Ravnal sem precej skromno, ker si gor nisem privoščil nič, razen ene s sabo prinesene energetske tablice. Sreče pa mi to ni prineslo. S tem uživanjem pa v bistvu postavljam temelje za srečo. Je že tako, da ima človek na biciklu veliko časa razmišljat o sebi, svojem delu in delovanju. Spoznanje sebe je pot do sreče. (eni bi dodali še boga, ampak jaz sem pač ateist :-)))
Fino rečeno: “Problem nastopi, ko začnemo uživanje zamenjevati za srečo.” Hvala za tale komentar.
Ja, na kolesu ali med tekom, pa tudi pohajanjem po hribovju ima res človek čas razmišljati. Pravkar sem se vrnil s teka 🙂