Kdor pazi na veter, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje!

Zadnjič se je pri meni oglasila prijateljica in me presenetila s simboličnim darilom. Kot zahvala za spodbujanje v odločitvi pri “iti na svoje”. V teh vetrovnih časih je namreč dekle zbralo pogum, zapustilo varnost javne službe in začelo na svoje.

Ob tem sem se spomnil na Pridigarja iz stare zaveze Svetega pisma: “Kdor pazi na veter, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje!” Prd, 11, 4 in “Zjutraj sej svoje seme in do večera naj ne miruje tvoja roka: saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” Prd, 11, 6

Za oba citata se zdi, kot da govorita o poslu. Ali pa ju vsaj lahko apliciramo v današnje poslovne odločitve.

“Paziti na veter” in priklop na državne prsi

Kdor “pazi na veter”, kdor “cinca” in samo čaka, da bodo takrat ko se odloča o zagonu svojega posla vse okoliščine idealne, sploh ne seje. Kdor pa niti ne seje, nima najmanjše možnosti da bi žel.

V teh časih se pravzaprav res zdi, da je “veter” tako močan, da se “itak ne splača” sejati, ker ni prav nobene možnosti za poslovni uspeh …

Preberi članek do konca na Časnik.si.

Foto: PhotoXpress