Kristjani na družbenih medijih: Glasni, nasilni, žaljivi? : PREPROSTOST - Aleš Čerin

Kristjani na družbenih medijih: Kako se obnašamo, kaj pravi Sveto pismo o tem in kako naj delujemo?

Razdeljena družba smo. Na vse mogoče načine. Napetosti med »nami in vami« – med vernimi in nevernimi, med levimi in desnimi – se povečujejo, stvari se radikalizirajo, govorica v javnem prostoru družbenih omrežij je vedno bolj sovražna.

Tudi med kristjani so velika trenja, celo sovraštva. Spomnim se, kako je v homiliji na škofovskem posvečenju msgr. Andreja Sajeta apostolski nuncij msgr. dr. Jean-Marie Speich povedal, da je »med kristjani razširjena neverjetna sposobnost, da se sovražimo med seboj, da je v Cerkvi, tudi v Cerkvi na Slovenskem, veliko bojev in delitev in da zaradi teh razprtij Cerkev umira«. Tako na družbenih omrežjih razrešujemo teološke dileme, se zmerjamo glede pravovernosti liturgičnih praks, se »deremo« na škofe in celo na papeža. Padajo težke besede, vedno težje se kristjani med seboj pogovarjamo.

Kaj pa o tem pravi Sveto pismo?

Seveda Sveto pismo ne more reči nič konkretnega o obnašanju na družbenih omrežjih in o debatah na njih, ker je bilo napisano veliko pred izumom interneta, mobilnih telefonov, Facebooka in Twitterja. Vendar pa ima veliko povedati o tem, kako naj kristjani delujemo v javnem prostoru, saj ima odgovore na vsa človekova vprašanja. Odgovori pa so – žal – zelo preprosti za zapisati in ekstremno težki za uresničevati. Govorijo o ljubezni do bližnjega in celo do sovražnika.

Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe. (Lk 10,27)

Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. (Lk 6,27-28)

Predstavljam si, da če bi človek vstopil na družbeno omrežje z Jezusovo naravnanostjo ljubezni do bližnjega, tudi do sovražnika in če bi blagoslavljal tistega, ki te preklinja, ter molil za tistega, ki grdo piše o tebi, bi kar naenkrat izginili sovražni komentarji. No, vsaj tisti s strani kristjanov, ki te »zoprne« in težke zapovedi ljubezni sicer poznamo, a jih ne izpolnjujemo.

Kako pisati na družbenih omrežjih

Morda je za obnašanje kristjanov na družbenih omrežjih eno najboljših besedil tisto, kjer Pavel svari in poučuje mladega voditelja Timoteja: Ogiblji se nespametnih in nesmiselnih razprav, ker veš, da rodijo prepire. Gospodov služabnik se ne sme prepirati, temveč mora biti do vseh blag, zmožen za poučevanje in potrpežljiv. S krotkostjo mora vzgajati nasprotnike, da jim morda Bog le nakloni, da se bodo skesali in spoznali resnico. (2 Tim 2,23-25)

Česa se iz tega kratkega besedila lahko naučimo?

Ne vstopaj v vsako razpravo: Če se ti zdi razprava nespametna, nesmiselna, če že vnaprej veš, da bo vodila v prepire, vanjo niti ne vstopaj. Če pa pripelje v prepire, se iz nje umakni. V bistvu se ni treba – ne na spletu, ne v realnosti življenja – vključiti v prav vsako besedno bitko. Na družbenih omrežjih praktično nikoli ne moreš zmagati, zlahka pa zanetiš ali pospešiš veliko prepirov.

Tule dodajam še opozorilo, ki ga Pavel ni izpostavil, ker takih primerov takrat ni bilo: Ne komentiraj objav anonimnih profilov. Če se človek ne upa izpostaviti s pravim imenom, priimkom in sliko, ni pripravljen prevzeti odgovornost za to kar izreče, se ni treba pogovarjati z njim. Anonimnost na družbenih omrežjih privede človeka do obnašanja, ki ga v živo nikoli ne bi počel.

Bodi blag in potrpežljiv: Če vstopiš v razpravo, bodi do vseh blag in potrpežljiv. Se mi zdi, da je treba takrat v molitvi prositi za nekatere sadove Duha: ljubezen, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, krotkost in predvsem za samoobvladanje (prim. Gal 5,22-23).

Zavedaj se svojih zmožnosti (za poučevanje): Pogosto precenjujemo svoje zmožnosti, ne vemo toliko kot se nam zdi, da vemo. Pravzaprav imamo pogosto napuh vsevednosti ali Dunning-Krugerjev efekt, kot v psihologiji imenujejo kognitivno (spoznavno) pristranskost, v kateri ljudje z nizko sposobnostjo sebe precenjujejo. Zaradi nizke sposobnosti so nesposobni spoznati svoja napačna ravnanja. Tako nesposobni trpijo za kompleksom navidezne večvrednosti, zanimivo pa je, da se dogaja tudi obratno: da sposobni svoje sposobnosti podcenjujejo. Morda pomaga drža ponižne resnicoljubnosti do sebe oziroma priznanje, da ima »drugi mogoče prav«.

Vodi ljudi k spoznanju resnice: Pavel predlaga naj bomo zgled nežnega (=krotkost) vzgajanja nasprotnikov, da se bodo skesali in spoznali resnico. Ne govori o tem, da naj na vsak način zmagamo v debatah, ne govori o tem, da moramo imeti prav, pač pa, da vodimo ljudi k Jezusu, ki je pot, resnica in življenje (Jn 14,6).

Komentiranje nog na kapelici

Spomnim se, da je pred leti neka gospa na svojem Twitter profilu objavila fotografijo, ki jo prikazuje sedeč v kapelici z nogami v zrak in s športnimi copati na steni, s kolesom prislonjenim na kapelico. Zraven je napisala »Marija pomagaj«. Fotografija je v meni vzbudila ogorčenje in začudenje, kako lahko kulturna ženska, rekreativna športnica, naredi kaj takega.

Seveda se je s krščanske strani usul plaz grdih obtoževanj, zmerjanja, sovražnosti, nespodobnosti in priletelo je celo nekaj groženj.

Zalotil sem se, da sem tudi sam hotel ognjevito in ogorčeno komentirati njeno dejanje. Pa sem se ustavil, malo razmislil in napisal: »Izjemno nespoštljivo, spoštovana gospa. Vse dobro želim.« Potem sem še pomislil, da je gospa morda res bila v kakšni stiski in sem dodal: »Če pa gre za pomoč, se v molitvi obrnite na Mater Božjo in njenega sina Jezusa. In prosite nas, da molimo za vas. Vse dobro.«

Gospa se je odzvala: »Spoštovani, ker ste eden redkih, ki ste nestrinjanje izrazili spoštljivo, vas bom spoštljivo vprašala, kako gledate na popotnike na Caminu, ki počivajo na, v, naslonjeni na … podobne sakralne objekte ob poti. Tam se tovrstno početje nikomur ni zdelo sporno.«

Menila sva se naprej in ugotovila, da je na Caminu v Španiji morda že toliko drugačno kulturno okolje, da je posedanje v kapelicah postalo tako množično, da je tako dejanje normalno. Izrazil sem, da verjamem, da dejanje ne izvira iz napuha ali provokacije, pač pa iz nevednosti, ker še ni bila poučena, kako se obnašati v odnosu do svetega. Zaželel sem ji vse dobro in izrazil upanje, da se srečava na kakšnih kolesarskih ali pohodniških poteh.

Gospa je pritrdila, da njena drža v kapelici ne izvira iz napuha, da je bila bolj šala, brez namena kogarkoli užaliti in tudi ona izrazila dobre želje.

Dodal sem še, da je vsaka kapelica posvečena in je svet kraj za kristjane in da se mnogi, ko pridemo mimo, spoštljivo ustavimo, se pokrižamo in zmolimo. In da nas tako dejanje boli. Gospa je razumela. Potem sva nekaj rekla še zasebno in začela slediti drug drugega na Twitterju.

Kaj sem se iz tega naučil?

Ne odgovori impulzivno: Vem, da sem pogosto na spletu odgovoril hitro, brez premisleka, impulzivno ter sprožil sovražne odzive. In mi je bilo potem žal. Jakob pravi, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo (Jak 1,19). Tokrat sem se malo ustavil, bil počasen za govorjenje in malo premislil.

Izrazi – tudi nestrinjanje – spoštljivo: Ali je bilo tako dejanje nespoštljivo? Seveda. Ali je bilo namerno nespoštljivo? Ne verjamem. Jaz vedno pomislim najprej na nevednost, na nepoučenost, kot pa na namernost. Kako bi se pa človek lahko znal obnašati, če ni bil poučen, če ni bilo oznanjevalca, kot bi rekel sv. Pavel (prim. Rim 10,14). Prav tako se jaz ne znam obnašati recimo na kakšnem sprejemu pri predsedniku države. Ker me ni nobeden poučil. Sodbo o dejanju je treba spoštljivo izreči, ne smemo pa soditi osebe.

Zalotil sem se, da sem tudi sam hotel ognjevito in ogorčeno komentirati njeno dejanje. Pa sem se ustavil, malo razmislil.

Spoštljivo nadaljuj razpravo in poučuj v modrosti: Pavel je zapisal: Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. (Kol 3,16) Biti poučen v Kristusovi besedi in tudi sicer, ter v miru, z dobrim namenom in v ljubezni poučevati.

Zahvali se in izrazi naklonjenost: Z gospo sva si napisala še nekaj prijaznih besed in »poklikala« drug drugega na Twitterju.

Dodajam še splošno pravilo – tudi obnašanja na družbenih omrežjih: Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. (1 Kor 16,14)