Vse stoji ali pade na vodenju – tudi v Cerkvi

Za revijo Cerkev danes, ki je bila posvečena vodenju v Cerkvi, sem napisal članek, ki ga delim še z bralci mojega bloga. 

Vodenje je tema, o kateri govorimo bolj v posvetnem okolju: v podjetjih, v javnih ustanovah, v športu, … redkeje ali sploh ne v cerkvenem življenju, kjer se besede vodenje skoraj bojimo in se rajši skrijemo v koordiniranje. In vendar vsi vemo, da se brez odličnega vodenja ne zgodi nič izjemnega, da z dobrim vodenjem napredujemo, s slabim nazadujemo.

Vodenje v Svetem pismu

Sveto pismo ogromno govori o vodenju, ko opisuje zglede vodenja starozaveznih mož, kot so:

  • Egiptovski Jožef: To je zgodba o izgradnji voditelja skozi preizkušnje in z Jožefovo zvestobo Bogu.
  • Mojzes: Človek, ki se je kljub izgovorom odzval in vodil ljudstvo 40 let skozi preizkušnje v puščavi. Mala podzgodba o Jitrovem nasvetu Mojzesu je izjemno nazoren prikaz “spuščanja iz rok”, kar je tipična zagata mnogih voditeljev, tudi cerkvenih (2 Mz 18,13-27).
  • Kralja David in Salomon: Oba mogočna kralja, poslušna Bogu, ponižna na začetku, zavzeta in uspešna, a oba tudi velika grešnika (velika tolažba za nas).

Vodenje je vpliv na ljudi, da jih nekam vodimo. Ni pa seveda vseeno kam jih vodimo. V Cerkvi pravimo, da ljudi vodimo k Jezusu Kristusu.

To so voditelji “prve lige”, v “drugi” pa so manj znani, a nič manj uspešni voditelji:

  • Nehemija: Učinkovito je obnovil obzidje po babilonski sužnosti in je zgled voditelja, ki motivira, fizično zavaruje ljudi in obnovi vero.
  • Danijel in trije prijatelji: So kot najstniki v sužnosti, v tuji državi, v ponižni drži do Boga prevzeli visoke voditeljske vloge in spreobrnili dva od treh kraljev.

Te zgodbe se berejo kot zgodbe vodenja in so navdih tudi krščanskim voditeljem v poslovnem svetu.

V Novi zavezi je zgled najboljšega vodenja sam Jezus Kristus, ki je postavil koncept služečega vodenja, ki kot dobri pastir da življenje za svoje ovce (prim. Jn 10,11).

Seveda ne smemo pozabiti Pavla, ki je preko učinkovitega in uspešnega ustanavljanja cerkvenih skupnosti pripeljal k Jezusu skoraj celoten tedanji svet.

‘Pridite in poglejte’ je zaznal pomen voditeljstva v Cerkvi

Zanimivo je, da je v Slovenskem pastoralnem načrtu ‘Pridite in poglejte’ (naloži si celoten dokument) (PIP) iz davnega leta 2012 veliko govora o pomenu majhnih skupin in njihovega vodenja:

  • Majhne skupine po eni strani omogočajo osebno srečanje s Kristusom in brati ter sestrami, po drugi strani pa so laboratorij in motor za širše delovanje v družbi in Cerkvi. (PIP 83).
  • V takšnih skupinah bodo zacvetele laiške karizme, vključno z darom vodenja. Dar vodenja bo potrebno negovati in krepiti z ustreznim usposabljanjem in veščinami. (PIP 84)
  • Skupina ne zaživi, če nima duhovno zrelega in za vodenje veščega voditelja. … Tako duhovnik kot voditelj skupine potrebujeta osebno poglobitev ter učenje veščin vodenja in mreženja. (PIP 124)
  • Na koncu (PIP str. 52) je predlagano tudi “spodbujanje oblik formalnega in neformalnega izobraževanja za ustanavljanje in vodenje majhnih skupin”.

PIP je odlično predvidel pomen malih skupin in poudaril pomen vodenja za uspeh majhnih skupin.

Le učenje voditeljskega znanja in spretnosti, brez jemanja Boga zares … nikakor ne bo obrodilo sadov.

Simon takrat ni vedel, da je Peter

Vodenje je vpliv na ljudi, da jih nekam vodimo. Ni pa seveda vseeno kam jih vodimo. V Cerkvi pravimo, da ljudi vodimo k Jezusu Kristusu.

Za dobro vodenje rabimo dobre voditelje. Za idealnega voditelja je potrebnih 5 stvari (za dovolj dobrega voditelja pa vsaj 3):

  • prirojene voditeljske sposobnosti,
  • izpostavljen dobrim voditeljskim vzorom,
  • ima rad ljudi,
  • se je pripravljen učiti voditeljskih veščin,
  • je pripravljen naučeno uporabiti v praksi (prevzeti vodenje).

Za vodenje majhne skupine je torej dovolj, da imamo radi ljudi, ki jih vodimo; da smo se pripravljeni učiti in smo pripravljeni prevzeti vodenje. Če imamo še dober zgled vodenja in da imamo nekaj prirojene “žilice”, je toliko bolje.

Predvsem pa si moramo upati stopiti iz čolna in hoditi po vodi, ter zaupati, da nas Jezus drži nad vodo (prim. Mt 14,22-33). Obenem naj se zavedamo, da je Jezus zgradil Cerkev s pomočjo ljudi, ki v času poklicanosti niso bili usposobljeni. Pravimo, da Bog ne kliče usposobljenih, pač pa usposablja poklicane.

Jezus je recimo poklical ribiča Simona (in prijatelje) ter jih naredi za ribiče ljudi (prim. Mt 4,19-20). Takrat Simon, še ni vedel, da je Peter (skala na kateri bo Jezus gradil Cerkev), ni vedel, da je bodoči papež.

Foto: Sveti Peter; iam_os, Unsplash

V Novi zavezi je zgled najboljšega vodenja sam Jezus Kristus, ki je postavil koncept služečega vodenja

Naloga laikov, naloga škofov in duhovnikov

Na laikih je, da delamo majhne skupine in ko smo poklicani v vodenje to sprejmemo ter se učimo.

Na škofih in duhovnikih pa je, da:

  • omogočajo nastajanje malih skupin,
  • odkrivajo voditelje in jih pokličejo v vodenje,
  • omogočajo učenje (učno okolje za formiranje voditeljev) in
  • duhovno vodijo voditelje (duhovnik kot voditelj voditeljev malih skupin).

Usposabljanje voditeljev bi torej bilo treba urediti. Veliko je bilo narejenega v času PIP-a, ko je na pobudo Socialne akademije zaživelo obsežno 60-urno usposabljanje z naslovom ‘Vodim, torej sem’. Z ugašanjem PIP-a je tudi usposabljanje ugasnilo.

Bog ne kliče usposobljenih, pač pa usposablja poklicane.

Nekatere velike organizacije – kot je recimo Družina in Življenje – sistematično izobražujejo voditelje (npr. voditeljske pare, regijske voditeljske pare, voditeljske pare, ki vodijo seminarje) v voditeljskih znanjih in spretnostih ter jih vodijo na pot učenčevstva:

  • postavljati Jezusa na prvo mesto,
  • slediti Jezusovim naukom,
  • postajati Njegov učenec, ki sčasoma
  • začne “delati” Jezusove učence (Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti. (2 Tim 2,2)) .

Le učenje voditeljskega znanja in spretnosti, brez jemanja Boga zares (resno zakramentalno življenje, redna molitev in vsakdanje branje Božje besede) nikakor ne bo obrodilo sadov.

Organizacijsko pa bi bilo dobro na nivoju Slovenske škofovske konference zgraditi učinkovit sistem usposabljanja. Še prej pa poiskati trenerje – resne Jezusove učence, ki bodo hoteli in znali izobraževati o voditeljskem znanju in spretnostih.

Prvič objavljeno v reviji Cerkev danes.


Uvodnik za to revijo je napisal urednik Branko Cestnik

FOTO: Tatjana Splichal

Iz člankov in pogovora v tej številki revije Cerkev danes boste kaj hitro razbrali, da je prihodnost Cerkve na Slovenskem v veliki meri odvisna od voditeljev današnjega in jutrišnjega dne. Če bo Cerkev imela dobre voditelje, bo šla naprej. Če bo imela slabe, bo stagnirala in ugašala.

Vodenje je pomembno v vseh človeških sistemih. Ni zaman ljudski rek: »Komanda je pol dela.« Vodenje in dogovor, kako in kaj z neko stvarjo, je odločilno, kaj se bo s to stvarjo v resnici zgodilo. Pravijo, da je za 80 odstotkov težav, ki se pojavijo v človeških sistemih, krivo slabo vodenje. In nasprotno: za velikimi uspehi v teh istih sistemih pogosto stoji dobro vodenje, naj si bo osebnega, karizmatičnega, strokovnega ali skupinskega tipa.

Celoten uvodnik


Foto: Aleš Čerin (cerkev v Brestanici), iam_osUnsplash (Sveti Peter), Tatjana Splichal (Branko Cestnik)

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja