Dan, ki ga je naredil Gospod. Hvaležen.
Včeraj je pa bil dan … Najprej strokovno izobraževanje pri stranki. Fino je uspelo.
Potem sem se pa odpeljal na Lovrenc na Pohorju, pripravil vso tehniko za večerno predavanje ter se odpeljal še kakih 10 km proti Rogli, parkiral, se preoblekel in odtekel + hitro hodil do Lovrenških jezer.
Pohorje je zame en najlepših koncev naše domovine. Tri ure potikanja po širjavah pohorskih gozdov. Lovrenška jezera me pa popolnoma očarajo, tako, da sem se – res kot začaran – še kako uro potikal v čisti samoti, globoki tišini, daljnih razgledih, … po obalah malih modrih “očesc”. Skoraj bi zamudil mašo. Sem se moral kar potruditi in “vžgati” bližnjico do avta. Še dobro, da sem imel karto in kompas (priporočam, da kupite tudi dober kompas za planotaste hribe).
Zvečer sem imel pa predavanje Starši-roparji izkušenj svojih otrok (tema je sicer kar težka). Odlično poslušalstvo. V glavnem mame. Od tridesetih samo dva očeta, četudi je predavanje namenjeno malo bolj očetom. Hvala Lovrenčanke, Lovrenčan in Lenartčan (ali kako se reče prebivalcu Lenarta v Slovenskih Goricah) za iskrice v očeh. Me je tako zaneslo, da sem govoril dve uri. Popolnoma pozabil na čas. Se oproščam. Hvala Damjan za povabilo.
Zvečer pa še odlična večerja pri eni družini iz Lovrenca. Hvala.
Res to je bil dan, ki ga je naredil Gospod, kot poje psalmist (Ps 118, 24) Hvaležen.
Foto: Aleš Čerin
Res imamo čudovit november za pohode v gore. In za naše Pohorje. Tudi meni so Lovrenška enako lepa. 🙂
Igor, Mariborčani imate res srečo s Pohorjem. Takoj “za ritjo” imeti je okoli 60 km hriba je pa res blagoslov. Redko mesto se lahko takole pohvali. In še Lovrenška – biser tam nekje na sredini.