,

Odstranjevanje odvečnega – s sadnega drevja in iz naših življenj

Zadnjič smo imeli odrasli skavti na našem vrtu predstavitev obrezovanja sadnega drevja. Prijatelj Matjaž, znan sadjarski strokovnjak, tudi sam skavt, nam je lepo razlagal o tem, kako pomembno je odstraniti odvečne veje, ker drevo pač ne zmore prehraniti vsega. Ob tem nam je razlagal “delovanje” drevesa, pa o tem kako “gledati” naprej in pustiti prave nastavke za plodove. Seveda nam je Matjaž – kot se za skavte spodobi – tudi praktično demonstriral kako se to dela.

Sam imam občutek, da je obrezovanje sadnega drevja nekaj precej kompliciranega ali pa se meni še ni dalo dovolj poglobiti v te skrivnosti. Težko mi je tudi gledati naprej v prihodnost razvoja drevesa, težko mi je pravzaprav biti dovolj potrpežljiv in opazovati, kakšne so posledice mojih dejanj v preteklosti na sedanjost drevesa in težko mi je razumeti, kaj je pravzaprav odvečno.

Pa še nekaj je, ko sem sam pred leti poskušal obrezovati, mi je bilo škoda “vreči stran” veje polne cvetnih nastavkov. Kaj škoda, prav bolelo me je! Na vseh teh vejah sem videl jabolka 🙂 A kot rečeno, drevo ne more prehraniti vsega, zato je bilo sadu malo.

Božje obrezovanje

V svetopisemski priliki o vinski trti Jezus pravi: “Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu.” Jn 15, 1-2 

Bog nas s tem ko nas obrezuje, torej odstranjuje odvečno, pravzaprav dela rodovitne, take, da rodimo več sadu. Obrezovanje, odstranjevanje odvečnega je sicer za nas boleče, povzroča rane, … a je potrebno, da dajemo sad.

Odstranjevanje odvečnega iz naših življenj

Prav tako kot se na sadnem drevju naberejo odvečne veje, tako se v letih tudi v naša življenja nabere veliko krame*. Četudi imajo nekatere veje na sadnem drevesu celo cvetne nastavke, so še vedno odvečne, ker jih drevo zaradi omejenosti dotoka hrane pač ne more dovolj nahraniti.

Prav tako je krama v naših življenjih, četudi ima nekaj “cvetnih brstov”, še vedno odvečna, ker je zaradi omejenega časa v naših življenjih niti ne moremo rodovitno uporabiti. A zanjo smo porabili nekaj “hrane” (poraba denarja in s tem časa) in zanjo je treba nekako skrbeti (poraba časa). Če se v naša življenja nabere preveč – poudarjam besedico preveč – recimo stanovanjskega prostora, preveč avtomobilov, preveč oblek, preveč posodja, preveč pripomočkov, preveč vsega …, to pomeni za nas tudi – preveč nepotrebnega bremena. In premalo časa za ono res pomembno, na primer za pravo rodovitnost v odnosih z bližnjimi.

Verjamem, da si na koncu, ko se bom poslavljal od tega sveta, ko se bom oziral nazaj po življenju, ne bom želel, da bi v življenju imel – še več  krame. Prav gotovo bom “pojamral” nad tem, da nisem več časa posvetil svojim najbližnjim in soljudem. Skratka pomembnemu.

Ja, čas je za razmislek o svojem osebnem “obrezovanju”, odstranjevanju mojega odvečnega. Verjetno bo boleče.

*krama – zame je to izraz za stvari, ki so odvečne v življenju

Foto: Aleš Čerin

6 odgovorov
  1. Alenka
    Alenka says:

    Odličen zapis!
    Se strinjam glede krame.
    Nič manj obremenjujoča ni ona neopazna, ki jo vlačimo s seboj v srcih, mislih, ker je iz različnih razlogov ne (z)moremo odložiti pred Usmiljenega…
    Tudi za to “rez” je zdaj v velikonočnem času, sploh pred belo nedeljo, idealen čas….

    Vse dobro 🙂

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Alenka: Hvala. Imate prav glede one krame v naših srcih. Zelo odvečna je in težko ter boleče jo je odstranjevati. No, imamo pa vendarle nekaj “orodij”, recimo odpuščanje, pa kristjani zakrament spovedi.

      Vse dobro tudi vam.

      Odgovori
  2. Tadej
    Tadej says:

    Lepo napisano. Hvala Aleš. Jaz čistim že ves post in še kar ostaja krama, krama … sama krama. Tudi v srcu jo je treba odstranit (hvala Alenka), to je pa teže. Ampak z Božjo pomočjo upam, da bo šlo.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Tadej, krame nam res ne zmanjka. Zdi se, da se kar sama prikrade. Ustaviti jo je treba na začetku – da sploh ne zraste. Da jo pustiš na trgovskih policah.

      Ona, ki jo omenja Alenka, je pa res še hujša. Se bom enkrat spravil razmišljati in pisati o njej.

      Ja, z božjo pomočjo bo šlo. Edino z njo.

      Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja