Lea Čerin: Kako se motivirati za učenje?
Motivacija za učenje ni mačji kašelj. Spomnim se svojih šolskih dni, ko sem se velikokrat vprašala, zakaj se moram učiti ravno zdaj, ko zunaj sije sonce? Zakaj se moram učiti predmet, ki me niti malo ne zanima? In zakaj se moram učiti za test, ki ga bomo pisali šele čez teden dni?
Vprašanja, ki so še danes aktualna in si jih postavlja večina šolarjev. Moja motivacija za učenje je do kritične točke prišla ravno spomladi, ko se začnejo lepi sončni dnevi … in spomladanska utrujenost. Takrat tudi delovne in učne navade niso koristile, če ni bilo motivacije ali veselja za učenje.
Kako se motivirati, če motivacije ni?
Samoiniciativa pri učenju je vrlina redkokaterega šolarja, čeprav si starši močno želimo, da bi ravno naš otrok sam prevzemal pobudo in odgovornost za učenje. Po hiši pa ne bi odmeval tisti nadležni stavek: »Pojdi se učit!« Pa je to sploh možno doseči?
S treningom in malo vztrajnosti je možno. Podpora staršev tudi tu ne bo odveč. Namreč otrokova lastna pobuda za učenje se ne razvije od danes na jutri. Prvi korak k samoiniciativi pri učenju je pisanje kratkega dnevnika, v katerega otrok vpisuje vse učne dejavnosti in dejavnosti v prostem času, ki jih mora narediti na določen dan. Tako otrok dobi pregled nad tem, kaj pravzaprav počne in koliko časa dejansko posveti učenju. Vsako dejavnost lahko oceni ali je bila koristna ali le zapravljanje časa ali pa nekaj vmes. Pa naj bo čimbolj iskren do sebe, koliko kakovostnega učenja naredi npr. v treh urah učenja zgodovine. Kolikokrat v teh treh urah je šel po kozarec vode, kolikokrat je pogledal na mobitel ali je dobil sporočilo, kolikokrat je šel na stranišče, kolikokrat je pogledal skozi okno sobe, ker je slišal neke znane glasove… Je bila v tem primeru dejavnost učenja koristna ali le zapravljanje časa?
Včasih ni prave motivacije, ker otrok ne ve za kaj se uči. Takrat mu je smiselno postaviti osebno pomembne cilje, saj tisti, ki ima težave z motivacijo za učenje, mora vedeti za kaj se trudi. Otroku pomagajte postaviti nek dolgoročni cilj, ki ga seveda prilagodite njegovi starosti. Da končni cilj ne bi postal preveč oddaljen in nedosegljiv, pa ga je treba razdeliti na delne, kratkoročne cilje. Saj ne želimo, da otrok že na začetku izgubi voljo do učenja? Majhni uspehi, ki jih dosega sproti so le dodatna spodbuda, ki ga vodijo do njegovega velikega cilja. Otrokov dolgoročni cilj je lahko postavljen za konec šolskega leta ali konec šolanja.
Biologija me ne zanima. Je čudno, če se ne učim?
Motivacija drastično pade, ko otroka določen predmet ne zanima. Kaj lahko naredimo? Vsaj nekoliko povečati motivacijo pri takem predmetu lahko poskusimo tako, da snov povežemo s tistim, kar otroka zanima. Učenec, ki ga matematika niti malo ni zanimala, je kar zastrigel z ušesi, ko je slišal, da s pomočjo matematičnega znanja lahko razvijemo računalniško igrico. Učencu, ki ni bil naklonjen učenju tujih jezikov, je mednarodna izmenjava dijakov vzbudila zanimanje zanje. Učencu, ki mu je angleščina že lep čas delala preglavice, je ugotovil, da se prek računalniških iger nauči veliko angleških besed. Želel se jih je naučiti še več, da bo še bolj razumel računalniške igre. O preživljanju prostega časa z razno tehnologijo sodobnih najstnikov pa se na tem mestu ne bom poglabljala.
Vloga staršev
Motiviranost je verjetno najtežji pogoj za uspešno učenje. Na začetku otroci, pa tudi odrasli nismo vedno navdušeni za učenje novih vsebin, tudi tistih ne, ki nas sicer zanimajo. Dober korak k večji motiviranosti je torej postavljanje ciljev. Takih, ki bodo sprožili gonilno silo za učenje. Vedno, kadar gre za učenje iz izkušenj ali za učenje nečesa, kar nas zanima, se učimo z lahkoto in večinoma brez napora. Največkrat še vemo ne, da je to učenje. Enostavno se pozanimamo, razmislimo, poskušamo, vztrajamo … Navadno nam tudi uspe. To so situacije, ko smo za učenje motivirani.
Vendarle si mora najtežji korak k uspešnemu učenju – motivacijo, poiskati otrok sam, mi kot starši smo mu lahko le v oporo in spodbudo. Pri predmetih, ki otroka ne zanimajo, pa je treba najti privlačne točke, ki ga bodo spodbudile k učenju.
Lea Čerin, uni.dipl.pedagoginja
Rumena hiška, varstvo otrok in svetovanje za učenje in vzgojo
Foto: Horton Web Design in pan xiaozhen, Unsplash
Pusti komentar
Se želite pridružiti pogovoru?Vabljeni ste, da prispevate!