36% s kolesom, 33% z javnim prometom, 27% z avtomobilom

To so odstotki, ki kažejo na to kako ljudje pridejo v službo. V Ljubljani? Ne v Kopenhagnu, Danska.

To in še mnogo izjemno zanimivih reči nam je predstavil svetovno znani danski urbanist Jan Gehl, strokovnjak na področju urejanja javnih površin v mestu, ki hrupne in prometne svetovne prestolnice, kot so Kopenhagen, New York, Sydney in London, spreminja v ljudem prijazna mesta.

Prav Kopenhagen je za zgled kako urediti mesto človeku prijazno. Glavni poudarki:

• najpomembnejša je naravnanost na človeka ne na avtomobil,
• zmanjševanje privlačnosti osebnega motornega prometa (omejevanje in celo zmanjševanje površin namenjenih motornemu prometu, zmanjševanje vseh (podzemnih in nadzemnih) parkirnih površin v mestu – itak so na koncu vse polne),
• okrepitev možnosti za kolesarjenje in pešačenje (samo poglejte si kako v Kopenhagnu kolesarijo: Copenhagenize),
• okrepljen javni prevoz (vključuje tudi tako imenovano “skupno uporabo avtomobilov” ).

Občasno delam v Kijevu, Ukrajina. Tu bi morali videti stihijski razvoj prometne infrastrukture in zamaške, ki so vsakodnevna muka prebivalcev. Četudi imajo celo podzemno, tramvaj, avtobuse, minibuse, … vendar na izjemno nizkem nivoju. Kolesarjev pa pravzaprav sploh ne vidiš na ulicah.

Ideje danskega urbanista so za mene fascinantne in dolgoročno izvedljive tudi v Ljubljani. Vendar s povsem drugačno praktično naravnanostjo naših urbanističnih načrtovalcev in mestne oblasti.

Ta mestna oblast je pokazala, da zna stvari spraviti v življenje. To je dobro. Sedaj si samo še želim, da bi jih znala zapeljati v pravo smer. V smeri Kopenhagna in ne Kijeva, če rečem tako v simbolih. In na začetku omenjeni odstotki, ne pa kvadratura cest in parkirnih površin, bodo merilo uspeha mestnih oblasti na področju urejanja prometa v Ljubljani.

Foto: Kumiko SHIMIZU, Unsplash