1 € na dan: Danes je zadnji dan
Projekt 1 € na dan se bliža koncu. Danes je zadnji dan. Projekt prehranjevanja za 1 € na dan je kljub temu, da sem nekaj hrane dobil z vrta, zelo zahteven. Kdor še ni tehtal in računal koliko v resnici hrana stane, koliko kalorij vsebuje …, se tega ne more prav dobro zavedati. No, vsaj sam se nisem.
V namene projekta sem zapisal, da bi rad:
– Povečal hvaležnost za darove, ki jih prejemam (za to, da mi sploh ni treba misliti kje bom dobil hrano vsak dan, kje bom pil, kako se bom oblačil, …)
– Povečal pri sebi in v družbi zavedanje o tem, da velik del sveta živi za precej manj kot 1 €/dan.
– Z zgledom pokazal, da se da trajnostno (zdravo, za daljše časovno obdobje) prehranjevati tudi z veliko manjšimi sredstvi.
– Poiskal druge alternative pri prehranjevanju, kot so lastna pridelava hrane in drugačni načini nakupa.
V teh dveh mesecih, se mi zdi sem večino namenov dosegel, projekt pa mi je pomagal do zanimivih spoznanj, nad katerimi sem prav presenečen.
Hvaležnosti za darove, ki jih prejemam
Ne morem, da se pred jedjo ne bi zahvalil za darove, ki jih vsakodnevno prejemam. Tudi zato, da sem se rodil v tem delu sveta, ki je čist, lep, ohranjen, da imam sposobnost hrano zaslužiti, da jo imam možnost kupiti, pridelati ali pa celo nabrati v gozdu.
Prostovoljno, za veliko ljudi je prav ta prostovoljnost zanimiva, sem se izpostavil razmeram, ko moram vsak dan premišljevati, kako preživeti. Ker sem bil v tem času tudi kdaj lačen, se precej lažje vživim v sočloveka v brezizhodnem položaju, ki ne vidi možnost za rešitev iz lakote, ki ne vidi perspektive. To mi daje drugačen pogled na svet in povečuje mojo solidarnost.
Možne so drugačne poti – ne samo pri hrani
V tem procesu prehranjevanja spoznavam, kot je pravilno ugotovil eden od komentatorjev na blogu, kaj so realne, fiziološke potrebe človeka in kaj je tisto več – za mene pravzaprav preveč. Torej ločevanje med resnično potrebo in tistim (od)več. Te meje še nikoli nisem tako jasno občutil.
Ta projekt služi kot ilustracija sistema iskanja meje in ga bom uporabil tudi na drugih življenjskih področjih. Menim namreč, da je treba določiti mejo, potem pa luksuz zavestno in “po kapljicah” dodajati. To je pravzaprav moja odgovornost v skladu z zlatim pravilom, ki me opozarja na odgovornost do ljudi na drugem koncu sveta in tudi do bodočih generacij. Drugače rečem temu »koncept prostovoljne preprostosti«.
Realne potrebe/vsiljene potrebe
Eno od zanimivih spoznanj je tudi, da realne potrebe v današnjem času še daleč ne sovpadajo več z vsiljenimi. Prav res, marsikdaj imamo kar občutek, da nam je nekaj kar vsiljeno. Pa nam pravzaprav zaradi svobodne volje, ki nam je dana, ni.
Druga perspektiva
V tem delu sveta praviloma štejemo kalorije, da bi jih bilo čim manj. Da bi uživali ob kalorični hrani in se pri tem ne zredili. Še več, farmacevtska industrija je celo iznašla »zdravila«, ki zmanjšajo vsrkavanje maščob iz prebavil. Tako gredo dragocene maščobe direktno v kanalizacijske cevi. Kaj pa če jih raje sploh ne bi zaužili?
V projektu sem že po nekaj dneh tudi sam začel računati število kalorij, vendar zato, da bi ugotovil, ali jih je dovolj. Zalotil sem se, da krožnike “pomažem”, da dragocene kalorije ne bi šle v nič. Skratka obrnjena perspektiva – za nas in pravzaprav perspektiva kot jo ima velik del sveta.
Kaj je zares pomembno?
Sedaj ne jem več avtomatsko hrane, ki mi samo “paše”, pač pa prej pomislim na njene sestavine, na pomen, ki ga ima hrana zame in kakšen vpliv imam s prav tako izbiro na svet okoli mene. Koliko škode naredim s to hrano – sebi in drugim? Skratka na hrano gledam sedaj čisto drugače.
Ta pogled se tudi da razširiti tudi druga življenjska področja, kajne?
Pomen osebnega truda (vrt, znanje, deljenje)
V tem projektu sem se veliko bolj kot prej začel zavedati pomena osebnega truda za pridobivanje visokokakovostne hrane. Sedaj sem šele zares dojel pomen vrta, ki ga imam možnost imeti, pa ga do sedaj nisem dovolj izkoristil. Za pomlad smo že pripravili nove gredice.
Izgublja se nam tudi znanje o pridelovanju hrane. Naše mame so skoraj vse imele vrt (če se je le dalo). Trave smo imeli za vzorec. Mi smo tista generacija, ki je travi dala prednost, vrta imamo pa za vzorec, naši otroci bodo imeli samo travo ali pa še te ne.
Ko sem sedaj širil vrt in presajal, sem tudi ponudil sadike mete, melise, luštreka in peteršilja preko Facebooka in se že javljajo ljudje. Prej bi jih pač vrgel na kompost … Neverjetno, a resnično.
Kako naprej?
Projekt bo jutri končan. Nekdo mi je na Twitterju predlagal, naj si jutri privoščim 2 €. Morda si bom res za malo več, mi je pa tak način prehrane v teh dveh mesecih toliko prišel v navado, da se bom težko privadil staremu režimu 🙂
Projekt mi je res veliko dal, veliko novih spoznanj, pogledov in novih dimenzij na področju prehranjevanja ter širše: na področju “bolj preprostih izbir”. Premišljujem, da bi tak način prehranjevanja (življenja) “zapakiral” v sistem predavanj ali izobraževanje, ki bi ponudil ljudem v stiski, da bi lažje prešli krizne razmere. Krize namreč kljub lepim besedam našega premiera še ni konec, še več, slutim, da se bo še poglobila. Zaenkrat se mi misli šele podijo po glavi in jih počasi oblikujem.
Pohvale vredno, res! In mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi vaše izkušnje zapakirali v predavanje..Bom med prvimi poslušalci :o)
Res vsaka čast za tak projekt in vzdržljivost. Mislim, da bi bilo res zelo lepo vse to podeliti z drugimi in jim dokazati kako se lahko zdravo živi in tudi shujša! Če boste vaše izkušnje predstavili tudi nam sem na listi poslušalcev. Lep pozdrav in srečno – Slavka
Kar se tiče prehranjevanja in farmacije. V zadnjem času sem zasledil kar nekaj raziskav na temo, da dieta tipa CR (calore restriction) ali pa IF (intermittent fasting) pozitivno vpliva na zdravje in dolgost življenja. Podobne stvari so ugotovili v okviru projekta modre zone – http://www.bluezones.com/ To da je zdravo jesti 5x na dan, so nam nekako vbili v glavo, česar pa očigledno empirični podatki ne potrjujejo. Podobno ugotavljajo tudi ostali, ki so k prehrani in gibanju pričeli pristopati z najdaljšo empiriko t.j. evolucijo – http://www.arthurdevany.com/
Problem je predvsem v tem, ker je potrebno razmišljati zunaj okvirov, ki jih prezentirajo več ali manj uradne inštitucije in obči tisk. Izven tega, kar se smatra za “splošno znano” in nima nobene potrditve v svetu znanosti in raziskav.
Poleg tega je zanimiv tudi Dean Ornish, MD in njegova izkušnja, ki kaže na to, da farmacija in uradne inštitucije niso v resnici zainteresirane, da smo ljudje zdravi in da se telo zdravi brez zdravil. Na žalost.
Današnji problem ni premalo hrane, ampak preveč in preveč t.j. junk fooda.
http://en.wikipedia.org/wiki/Intermittent_fasting
http://en.wikipedia.org/wiki/Caloric_restriction
Vaš projekt je končan , bom napisala “škoda” ,ker je bil zanimiv.Mislim pa ,da bi vašo izkušnjo lahko posredovali tudi mladim ljudem , šolarjem.Sem iz generacije,ki je imela v šolskem programu še predmet “gospodinjstvo” ,kjer smo se naučili marsikaj koristnega -od kuhanja ,čiščenja do tega kako zakuriti v štedilniku na drva .To znanje mi je prišlo v življenju še kako prav.In iz pogovorov z ljudmi opažam,da so že skoraj vsi naveličani te sodobne “kemične hrane” ,takorekoč strupene kozmetike itd. Sami kuhajo marmelade,kompote in brskajo po internetu za recepti kako doma narediti milo , šampon…katera zelišča je mogoče gojiti in kako uporabiti.Zbirajo informacije o zdravi hrani in pridelavi le-te.-Morda se pa le nekaj spreminja na bolje ,vsaj pri nekaterih ljudeh.Menim , da je vaš projekt marsikoga vspodbudil , da bo spremenil način življenja.-Lep pozdrav in srečno še naprej.
Meni se sploh ni treba truditi preživeti z več, ker je to že enoletno prakticiranje. Moj test se tudi še ne bo tako kmalu končal, ker tudi če dobim delo, še leta ne bom uspela vrnit zapadlih obveznosti in kreditov. Vi boste pa verjetno še kaj zaslužili na račun enomesečnega testa, pa še z goljufanjem pri testu. Imela sem vrt in vem kaj pomeni. Po prvi Slovenski krizi nas je rešil pomanjkanja, tokrat ga nimam, pa sem v še večjih težavah. Rešotve, ki jih nekateri vlečejo ven kot onačin osvobajanja človeka potrošništva eni že dolgo prakticiramo. Pa ne zato, da bi preizkušali lastne sposobnosti. Pa lep pozdrav in uživajte od sedaj naprej v nekajevrskih obrokih.
Dragi Aleš!
Prebiram tvoje pisanje o projektu, za katerega še vedela nisem. Moje spoštovanje in občudovanje. Izjemno všeč mi je, kar si zapisal med zaključke in z veseljem te bom podprla, pomagala pri organizaciji predavanj, če se boš odločil z delovanje v tej smeri. Kar nekaj ljudi v stiski poznam, ki bi jim tvoja izkušnja prišla prav, čeprav nimajo vrta. Poznam tudi osebo, ki se spozna na zdravo prehrano (živilska tehnologija) in morda bi bilo treba najti še kakšnega kuharja ter organizirati nekaj praktičnega za ljudi v stiski in vse nas. Da bi se obrnili nazaj k naravi, k sebi – da bi bili hvaležni za vse darove, ki jih prejemamo in da bi znali naravi tudi vračati. Priporočam tudi ogled videa, ki govori o tem, kako je potrebno živeti z naravo in iz srca.
We must start living from the heart!
The more loving you are the more inteligent you become!
http://www.tribeofmanycolors.net/videos/kiesha-in-zurich.html
Vse naj, naj
@Karin: Hvala ker prebiraš zapise in vesel sem, da te tale projekt navušuje.
Ja, pripravljam izobraževanje na to temo. Vesel sem, da podpiraš. Te pokličem, ko bo kaj več.