1 € na dan: Kako živijo bivši “ljudje s smetišča”
Prejšnji teden sem nakazal denar, ki smo ga zbrali ob projektu. 661 € za kar bo Pedro Opeka, misijonar na Madagaskarju kupil 1322 kg riža za otroke.
V petek sem obiskal Misijonsko središče Slovenije in se zapletel v pogovor z vodjem središča Stanetom Kerinom, ki mi je dal precej fotografij, ki prikazujejo življenje ljudi v vaseh, ki jih je postavil Pedro Opeka, skupaj z domačini in dobrotniki z vsega sveta. Za bivše ljudi s smetišča. Ki pa jih v eni najbolj revnih afriških držav ne zmanjka in ne zmanjka.
Združenje Akamasoa ali dobri prijatelj
Akamasoa, tako se imenuje združenje (kar pomeni “Dobri prijatelj”), je v okolici mesta Antananarivo (glavno mesto Madagaskarja) postavila 17 vasi, kjer je dom našlo že preko 3.000 družin, kjer je nastanjenih okoli 19.000 ljudi. 9.000 otrok je vsak dan obiskuje šolo, medtem ko starši delajo v bližnjem kamnolomu, da si zaslužijo za svoje preživetje.
Pedro Opeka je prepričan, da brezdomci s smetišča, ki so sicer prikrajšani za vse, ne morejo najti človekovega dostojanstva in neodvisnosti, če sami ne postanejo odgovorni za svoja življenja. Zaradi tega se mora vsaka družina, ki pride v skupnost Akamasoa, zavezati k izpolnjevanju treh pogojev (z besedami Pedra Opeke):
- da morajo delati,
- obvezno, da se otroci učijo,
- da sprejmejo disciplino združenja Akamasoa.
S tem ko ljudje delajo, četudi preprosta dela, v njih raste samozavest. Vidijo, da lahko sami poskrbijo zase in za svojo družino, četudi za celodnevno delo v kamnolomu zaslužijo približno 1 € na dan. Tako ima človek vso možnost ‘da bo zmagal v življenju’, kot pravi Pedro Opeka. Otroci tudi delajo v kamnolomu, vendar samo med počitnicami in če so stari več kot 12 let. Drugi so zbrani v kamnolomu, da jih straši lahko popazijo.
Če človek želi, se lahko vrne v svojo domačo vas. Združenje Akamasoa mu pri tem finančno pomaga postaviti temelje svoje neodvisnosti. Ocenjujejo, da se je v svoje okolje vrnilo preko 1.300 družin.
Obrok riža na dan – vsak dan
9.000 otrok pa vsak dan mora jesti. Vsaj obrok riža, včasih je v njem morda nekaj fižola, kot pravi Stane Kerin. In zadnje čase ima misijonar težave z zagotavljanjem prehrane. Tu lahko pomagamo. Predlagam, da v zameno za kaj, kar si lahko brez težav odtrgamo od ust, nakažemo nekaj denarja Pedru Opeki. Vsak evro prinese 2 kg riža. Otrokom.
Kako nakazati denar?
- Namen: Riž za otroke – Pedro Opeka
- Številka računa: Nova Ljubljanska banka: SI56 0201 4005 1368 933
- Referenca (sklic): 00-795117
Hvala za vsak vaš dar.
Foto: Stane Kerin
Spoštovani g. Čerin!
Zelo zanimiv članek. Jaz se že veliko let zanimam za misijone, sem tudi med molivci za misijone.
Morda vas zanima primer iz naše fare v zvezi z misijoni. Pred nekaj tedni sta dva naša farana obhajala zlato poroko. Odločila sta se, da daril, ki so ob takih prilikah običajna, ne bosta sprejemala. Na vabilu sta napisala, da kdor jima želi kaj podariti naj, da dar za misijone. Zbrali so za 2376 kg riža. Zamisel se mi zdi koristna in izvirna. Ob takih prilikah dobiš, zlasti v teh letih, kup stvari, ki jih ne potrebuješ, dve toni riža pa že nekaj pomeni tam kjer so lačni.
Sedaj pa še to; pravkar sem poslušala predavanje, ki ste ga imeli na NIKODEMOVIH VEČERIH . Zelo lepo. Zraven sem razmišljala kako nam tehnika, ki je včasih že prav nadležna in vsiliva, prinaša tudi veliko dobrega. Jaz živim daleč od Ljubljane, tudi fizično sem skoraj nezmožna obiskovati predavanja. Pa je sin predavanja posnel, mali tulec vklopil v TV in jaz lahko po želji poslušam predavanja , udobno sedeč ob topli peči.
Sedaj še moj odgovor na vprašanje, ki ,je bilo postavljeno na predavanju; “zakaj so predavanja danes tako slabo obiskana, pred dvajset in več leti pa so bile dvorane zmeraj premajhne.” Ko so se NIKODEMOVI VEČERI začeli je bilo to v tisti zadušljivi sivini, ki smo jo takrat živeli, nekaj tako novega, drugačnega, poživljajočega, izgledalo je, kot rahla zarja zgodaj zjutraj in ljudje so to, tako rekoč željno pili. Danes vse to, kar se nam je takrat kazalo v rahlih obrisih na obzorju imamo, morda tudi ne popolnoma tako, kot smo takrat slikali, da bo in za ljudi ni več tako zanimivo. Saj veste ; človek se belega kruh prej preobje, kot črnega.
Lepo vas pozdravljam. babica
@Draga babica! Hvala za tale vaš komentar. Tale ideja okoli daril se mi zdi izjemno dobra. Prav res je kar pravite, da se ob takih priložnostih nabere ogromno “šare”, ki jo dva človeka, ki praznujeta zlato poroko večinoma ne rabita. Ko bom sam v teh letih in tudi ob kakšnih drugačnih priložnostih prav gotovo uporabil. Hvala za idejo.
Hvala za vaše razmišljanje o Nikodemovih večerih in o tehniki. Čisto prav vam dam, tehnika je lahko vsiljiva in nadležna, lahko pa prinaša dobro. Kako malo ljudi to razume tako.
Draga babica, vse dobro vam želim, obilo blagoslova v pričakovanju Deteta in veliko zdravja v novem letu.