Načelo gospodarnosti in ignoriranje domačih podjetij
V uradu predsednika republike Slovenije se ob najemu letala za obisk Bosne in Hercegovine niso obnašali v skladu z načelom gospodarnosti. To je ugotovil predsednik protikprupcijske komisije.
Takole pravijo na spletni strani Dela:
“Komisija je nespoštovanje načela gospodarnosti ugotovila tako, da je povprašala dva slovenska ponudnika letalskih storitev, ali sta bila kakor koli obveščena o tem, da urad predsednika republike išče takšno storitev. “Od obeh smo dobili odgovor, da se na njiju ni nihče obrnil,” je poudaril predsednik protikorupcijske komisije. Ob tem je pojasnil, da bi bila pri enem od njiju ista storitev cenejša kar za 57.000 evrov, pri drugem pa za najmanj 39.000 evrov. To pa so takšne razlike, je nadaljeval, ki postavljajo pod vprašaj spoštovanje načela gospodarnosti.”
Načelo gospodarnosti je seveda samo po sebi umevno za vsako družinsko ekonomijo. Nihče z denarjem, ki ga je sam zaslužil, ne kupuje izdelkov in storitev, ki so za 43 – 64 % dražji, od tega kar je dobiti na trgu. Poudarek je na besedni zvezi “sam zaslužil”. Lahko je trošiti tuji denar ali kot sočno pravijo Srbi: “Lahko je s tujim …., po koprivah mahati.”
Ob nespoštovanju načela gospodarnosti pa me še bolj skrbi trditev, da domačih ponudnikov letalskih storitev sploh niso poklicali, sploh se niso pozanimali pri njih. Tako se mi porodi vprašanje, ali v uradu slovenskega predsednika delajo ljudje, ki jih vsaj malo zanima usoda slovenskih podjetij v tekmi s tujimi? Kakšni silni patrioti morajo biti, da dajo delo raje tuji družbi, ki je povrhu za 43 – 64 % dražja. Da se ne razumemo narobe: nisem za to, da se kar tako za vsako ceno favorizira domače proizvajalce ali ponudnike storitev. Ne to ne, menim pa, da se jih spodobi vprašati in če ustrezajo zahtevam, so cenovno ugodni, se jih seveda izbere. Kar me boli je dejstvo, da jih nihče sploh ni vprašal. Da so jih ignorirali.
Kakšno simbolno sporočilo nam državljanom v teh kriznih časih pošilja urad predsednika republike? Da je treba slovenske izdelke in storitve kar ignorirati, jih ne izbrati in raje kupovati tuje. Celo ne glede na stroške. Potem pa naj slovensko gospodarstvo preživi, nam daje delo in dostojen zaslužek. Ja pa ja.
Foto: simbolna slika s strani www.dassaultfalcon.com
Vedno več podobnih zgodb poslušam, berem,gledam in res me jezi ker ne vem, kaj sploh lahko naredimo kot tisti katerih denar zapravljajo tako negospodarno?
V podjetju kjer delam bodo odpuščali. 100 ali več delavcev bo ostalo brez službe, še brez tistih ubogih 400EUR, ki so jih prejemali za naporno delo v proizvodnji.
Recesija je, trobijo vsi v en rog in ne gre drugače. Dober izgovor za nesposobne managerje, ki uničijo podjetje in odidejo s polnimi žepi. Krade se, na veliko se krade in nihče ne gre za to v zapor?
Karmen imaš prav. Recesija sicer je, tega ne moreva zanikati, kajne? Vendar veliko managerjem pride prav za “znebiti se odvečnih ljudi”. Bolj kot izgovor, kot resnična stiska managerja.
Sam sem v članku hotel poudariti tudi odnos naših mnenjskih osebnosti, ki nam simbolno sporočajo naj ne kupujemo domačih izdelkov in storitev. Le kako bodo podjetja preživela, če ne bomo sami skrbeli, da kupujemo slovensko robo – če je kakovostna in cenovno ugodna. Te zavesti pri nas ni.
1. Posel mora dobit najboljše podjetje – tisto, ki nudi največ za najnižjo ceno, ker je prav da taki (dobri) uspejo.
2. Zakaj bi morali “odvečni ljudje” biti zaposleni? Podjetja so podjetja, sociala je pa sociala. Ali ni boljše, da se zaposlijo nekje kjer ne bodo odvečni?
3. Št. 2 nima veze z menedžerji, ki namesto za podjetje delajo za svojo bogatijo. Vsak normalen lastnik, ki jih po kratkem postopku brcnil čez vrata.
Nadvse pomembne problematike si se lotil – samo zmožna, prožna družinska podjetja imajo v teh časih perspektivo – in taka, ki se obnašajo kot družinska. In če glava ne skrbi za telo – predsednik(ov urad) za ekonomijo lastne države – kdo bo!?!?
T(ak)emu obnašanju se reče brezglavo, škodljivo.
Organe presajamo, če kateri odpove in če to (že) znamo. Glav zaenkrat še ne in si ne predstavljam niti ne želim, da bi jih kdaj.
V politiki pa, če ima pridih demokratičnosti, vsaj ob volitvah. Pod nujno.
Turdus: Ja škodljivo ravnanje, za katerega pa kljub jasni presoji, da gre za negospodarno obnašanje, za gospoda generalnega sekretarja predsednikovega urada ne bo posledic. Gospod predsednik namreč ni sprejel njegovega odstopa – so ravno povedali pri dnevniku. In evo povezavo: http://www.delo.si/clanek/76945
Gospod je namreč: “…v preteklih mesecih zagotovil, da so se vse ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z javnimi naročili urada odpravile z vso resnostjo in odgovornostjo.” Kaj pa vračilo denarja, ki nam je bilo davkoplačevalcem odvzeto? Na to pa nihče niti pomisli ne. Oh, kako smo Slovenci vzdržljivi!
Hja, mislim, da ne gre za malomarnost ali za nevednost, temveč za objestnost. Itak drugi plačajo, pa nek se vidi raskoš. Zato se mi ne zdi v redu, da predsednik ni sprejel ponujenega odstopa…
Seveda pa tudi ne verjamem, da predsednik ni vedel, koliko je polet stal. Saj je vendar opazil luksuz, najeto letalo je gotovo že na oko odstopalo od cenejših. Saj vendar ni dražje kar tako v en dan…
Blitz: Seveda imaš prav. Samo to se sedaj malo prekriva z navidezno pripravljenostjo za odstop, ki ga pa predsednik pač ni sprejel, ker se je človek poboljšal. Zame štejejo dejanja – kot pravim: nakazati 59.000€ v državno blagajno. Potem pa opletaj okoli s tujim … Malo hudo, vendar, ali pomaga kaj drugega?
Aleš – odlična ideja, a to bi bilo potrebno v primeru osebne odgovornosti – ki je pa tu eksplicitno ni bilo. Za osebno odgovornost je treba najti oseb(n)o(st)!
In ljudje (mnoge se nezaslužno prišteva mednje) vdano (po)trpij/mo – eni napišete post sredi posta, vsaj to, kar je mogoče v tem trenutku!
Turdus: Bravo za poigravanje z besedami. Se mi zdi, da je treba pisati – opozarjati. Z bloganjem imamo možnost povedati. Četudi se zdi morda kot “glas vpijočega v puščavi” Lk 3,4