Zmajkotrek – triatlon po skavtsko
V soboto smo se skoraj družinsko (4 od 6 članov naše družine) udeležili skavtskega triatlona.
Mi starejši od 16 let smo imeli najprej orientacijo s kolesom po Ljubljanskem barju in njegovih obronkih (okoli 40 km) + peš iskanje točk, nato približno triurno orientacijo po gozdovih v okolici Podpeči in hitrostno veslanje v kanuju po Ljubljanici (okoli 1 km).
S prijateljem Milanom sva bila odlična ekipa. Našla prav vseh 14 točk (samo 4 ekipe od 13 so jih našle vse), pot sva opravila v času 6 ur in 6 minut (samo 1 uro za zmagovalci – računajte, da so bile vse druge ekipe iz vrst mladih skavtinj in skavtov, samo midva sva bila odrasla skavta iz ZBOKSS) in na koncu zasedla (za naju) odlično 4. mesto. Celotne rezultate si oglej tule (midva sva bila ekipa “Skavti za 3. življenjsko obdobje”).
Zmajkotrek triatlon je prav zares tak kot mora biti – skavtski:
- izzivalen: orientacijske točke – dve smo morali izračunati in vrisati kar sami! – so zahtevne za najti, niso pa tako težke, da se jih sploh ne da najti,
- zanimiv: Primer: ena točka, ki smo jo takoj našli sredi travnika in nas je kar “razveselila” s svojo očitnostjo, je skrivala presenečenje. Da si se zares prebil do nje si moral prečiti okoli 4 m dolg kanal poln vode (sezuvanje in brodenje po vodi),
- naporen: zahteva kar dobro pripravljenega skavta/skavtinjo (okoli 6 ur kolesarjenja+hoje/teka+nekaj veslanja),
- polno prijetnega skavtkega druženja: med potjo smo se ekipe srečevale, si med seboj tudi pomagale in spodbujale (četudi je Zmajkotrek tekmovalnega značaja),
- slikovit: izjemno slikovito okolje Ljubljanskega barja, s prelepimi razgledi po Kamniških Alpah in Julijcih in raziskovanje njegove okolice Podpeči,
- odlično organiziran: točke so bile “do metra” natančno vrisane, vsa organizacija od prijav, izvedbe do zanimivega vzporednega dogajanja in podelitve priznanj, je bilo odlično organizirano. Hvala skavti stega Ljubljana 2.
Otroci (volčiči in izvidniki) so imeli malo lažjo preizkušnjo (namesto kolesarjenja so imeli kolesarski poligon) in so se imeli odlično. Moji “ta mali” so zasedli 3. mesto in bili tudi ekipa z najbolj čudnim imenom: ?[%=)4. Pa naj jih razume kdor more… Hčerka pa je zasedla 5. mesto.
Hvaležen sem, da sem skavt in da se lahko družim v takšnih preizkušnjah z mladimi. Kakšno bogastvo je tole skavtstvo: izziv, druženje, rast! Drugo leto se spet vidimo.
Aleš Čerin
he he, skavta v tretjem življenjskem obdobju sta prav polepšala nekaj trenutkov eni “živi kontrolni točki”, to pa jaz lahko dodam 🙂
čestitam za resnično odlično 4. mesto in … upam, da se prihodnje leto spet vidimo 😉
Hvala ena skavtinja. Ali si bila ti na tisti živi kontrolni točki na hribčku nad cerkvijo? Se spomnim. Tam sva bila že kar zmahana, potem sva morala pa še računati …
Tale Zmajkotrek je res odličen. Upam, da naslednje leto tudi bo. Če bo, se vidimo.
ja, ja, tista tagobčna, ki je “posodila” pijačo 😀 pa nič kaj zmahana nista zgledala, izračunala sta pa tudi hitro in še prav povrhu
Oh, ena skavtinja, hvala za pijačo. Saj pravim, tole skavtstvo je prav neverjetno. Prijetno druženje s super ljudmi, ki kar takole v svojem prostem času organizirajo odlično prireditev za mlade in tudi za skavte v 3. življenskem obdobju. Še enkrat hvala. Se vidimo kje …
Aja še tole: dajte napišite kaj za na SkavtNet, da vsa vesoljna skavtska Slvoenija izve kako hud je tale Zmajkotrek. Pa še kakšno slikco dodajte.
Naši trije so prišli domov prav dobre volje!
Bravo vi!
In smola za tista dva, ki sta se nenadejano kopala, pridni reševalci!
Vse dobro! 🙂
Ana od srca: Ja, sem srečeval tvoja dva (tretji je bil verjetno med mlajšimi) med potjo. Del poti smo šli celo skupaj in skupaj iskali nekatere točke. Luštni so bili in tudi precej zagreti.
Ja kopalca sta si pa kar sama kriva. Sta se malo hecala v čolnu in prevrnila. Šok mrzle Ljubljanice sta zgledno preživela. Sta bila pa velika atrakcija… Reševalci smo imeli več dela s čolnom.
A sta te otroka kaj vprašala?
Lev se je smejal in čudil tvojemu govorjenju, kako ste skupaj praznovali z našim neko rojstvo. Da si od odraslega ni predstavljal, da tako govori. Je rekel, da sta vidva s tvojim rešila “kopalca”, oni pa čoln, hi hi.
S Koalo pa nismo nič govorili o tem.
Ja, eden je bil med mlajšimi, poleg njega sama dekleta. 🙂
Kaj misliš s tem, če sta kaj vprašala?
Vse dobro! 🙂
Aja, tvoja anketa ni popolna!
Kaj pa: odličen blog, a ne uspem redno pokukati sem. 🙂
Tudi moje čestitke obema za odličen dosežek.
Ana od srca: Joj, a sem kaj nespodbnega govoril. Se mi zdi, da sem bil “na nivoju” odraslega človeka in da sem bil spodoben. Ja, s tvojim možem smo nekoč praznovali rojstvo hčerke mojega in vašega družinskega prijatelja.
Vpašaj ta velika dva kaj sem ju nagovarjal 🙂
Kopalca sta itak sama plavala, ker sta imela rešilne jopiče. Samo malu ju je gotovo zeblo in prestrašena sta bila.
Anketa: sploh nisem pomislil na vse možnosti. Enako velja za tvoj blog.
Ivan: Hvala.
Oh, veš, Aleš, Lev je danes odšel … spominja na pesem “Tam za turškim gričem …” Poznaš?
Tam za turškim gričem,
tam je dost fantičev,
k se za nas vojskujejo,
k se za nas vojskujejo …
Očka ljubeznivi,
saj vi niste krivi,
da jaz moram bit soldat,
da jaz moram bit soldat …
Tako da bom bolj težko zdaj kaj več zvedela …
Bom pa Koalo malo “zaslišala”!
Vse lepo tebi in tvoji družini!
Ja, vem, se spominjam tistega rojstva, ko ste še ime izbirali dojenčici! 🙂
Ana od srca: Poznam pesem seveda, samo ne morem najti povezave s tvojim sinom.
Dojenčica: Ne, praznovali smo rojstvo njene starejše sestrice. Že kar nekaj let tega.
Lepe dneve v pričakovanju pomladi.