Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
V okviru Socialnega tedna sem imel v Novem mestu predavanje o Preprostem življenju, s podnaslovom Koliko je za kristjana DOVOLJ?. V enournem predavanju sem pokazal na nekaj paradigem (Več je bolje, Stalna rast je dobra, Imeti “vse”, Imam pravico kupiti karkoli, Kupovanje je pomoč bližnjemu, Izginotje časa), ki prevladujejo v današnjem času. Skupaj smo jih ilustrirali, se o njih pogovorili in iskali nove poti k bolj PREPROSTI naravnanosti človeka v vsakdanjem življenju.
Predstavil sem koncept prostovoljne preprostosti, ki jo sam razumem kot ZAVESTNO odrekanje PRETIRANI uporabi naravnih virov (hrane, energije), dobrin, pretiranemu luksuzu. Kakšna je pretirana uporaba naravnih virov pa je odgovornost vsakega posameznika, da jo določi – zase, ne za druge.
Na koncu smo iskali “recepte” za določitev točke “DOVOLJ” v Svetem pismu. Pa jih nismo našli. Našli pa smo odlična vodila, ki nas odvračajo od iskanja varnosti v materialnem. Sveto pismo nam Kristjanom in pravzaprav vsem ljudem kaže pot odgovornosti vsakega posameznika, k iskanju lastnega “dovolj”. Iskanje lastnega “dovolj” je naloga, ki se ne konča in ki ni nikoli dokončna.
Že samo razmišljanje, iskanje, poglabljanje in potem prenašanje v prakso naravnanosti na bolj preprosto življenje (iskanje točke “dovolj”) življenje naredi precej bolj PREPROSTO , odgovorno in tudi radostno.
Naj končam tole razmišljanje z besedami svetega Pavla: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.” Flp 4,12-13
Drži Aleš, kar pišeš. Preprostost se kaže skoraj kot nuja v tem kompleksnem svetu. Na prvi pogled je odpovedovanje in rezanje, da lahko v drugem koraku rodi več (zadovoljstva)
Se mi pa zdi, da moraš do preprostosti priti skozi kaos oz preobilje vsega. Sam se ravno sedaj soočam z izzivom mojih papirnih zadev, starih skoraj neuporabnih knjig, na katere pa sem navezen, čeprav ni nobene koristi od njih.
@Danilo: Kaj vem če se res do bolj preprostih izbir MORA priti samo preko preobilja vsega. Se mi zdi, da je bolj pomembno zavedanje, premislek o življenju in radost, ki ti jo preprostost daje.
Seveda pa LAHKO in največkrat RESNIČNO pride do zavedanja o pretirani potratnosti iz kaosa preobilja.
Hm.
O preprostosti piše človek, ki se vsak teden pelje iz Slovenije na Poljsko in nazaj. Koliko litrov goriva je že to, če ostanemo samo pri tem?
Zakaj vsak teden? Zaradi udobja. Zakaj ne bi z družino živel na Poljskem?
Zaradi udobja, pa seveda bognedaj, da bi kak napol odrasel ali odrasel otrok ostal ločen sam v Sloveniji.
In potem preprostim pridigati, naj bodo še bolj preprosti… Seveda bo kdo to vzel zelo zares, in se bo n.pr. začel tuširati vsak tretji dan, da bo privarčeval vodo? Še bolj verjetno pa je, da bo tudi težil svojim bližnjim, naj tako delajo. Bog bo verjetno zelo vesel in narava si bo res opomogla.
Sveta preproščina, in delček slovenskega sadomazohizma se mi zdi, da je tudi zraven.
Nikar me narobe razumeti.
Mislim, da ste čudovit in uspešen človek.
Ne mislim niti, da je kaj narobe s tedensko migracijo na Poljsko ali kam drugam.
Samo potem govoriti o preproščini pa je malce neokusno,
naj to raje počne tisti, ki jo živi.
@Dragi KajPaJazVem! Najlepše se vam zahvaljujem za vaš komentar, ki mi zelo veliko pomeni.
Predvsem mi daje priložnost, da osvetlim svoj pogled na preprostost, ki sem ga z veliko vnemo razlagal tudi na Socialnem tednu, s katerega je tudi PowerPoint predstavitev.
V predstavitvi najdete tudi moj pogled na koncept PROSTOVOLJNE preprostosti (slide: 16), o kateri pravim da je (” ZAVESTNO odrekanje PRETIRANI uporabi naravnih virov (hrane, energije), dobrin, pretiranemu luksuzu, …”. Pojem pretirano je zelo variabilen in za vsakega posameznika pomeni kaj drugega. Pomeni pa tudi to, da vsakdo sam določi kaj je zanj pretirano.
Morda se vam moj način življenja ne zdi PREPROST, kar tudi resnično ni v PRIMERJAVI s tem kar smo ljudje živeli desetletja nazaj in tudi ni preprost v primerjavi s kom drugim. Sam pravim, da sem na poti iskanja točke DOVOLJ in v tem trenutku je to kar zmorem to.
Menim, da takoj ko začnemo ocenjevati druge, se zapletemo v krog “saj je vseeno, saj itak vsi tako delajo” in to nas ne vodi naprej. Sam se poskušam ogibati ocenjevanju preprostosti življenja drugih. Tudi sami pravite, da bo kdo to jemal zares in “težil svojim bližnjim, naj tako delajo”. Že samo ocenjevanje se mi zdi teženje. S teženjem drugim se ne strinjam. Vsakdo naj poskbi zase – mislim v smislu iskanja bolj preprostega načina življenja.
Masovno zavestno iskanje “bolj preprostih izbir” (to je pravzaprav podnaslov tega bloga) bo privedlo tudi do kot sami pravite “Bog bo verjetno zelo vesel in narava si bo res opomogla.” Vsaj malo.
Nekaj je tudi netočnosti v vašem komentarju. Na Poljsko ne hodim vsak teden, pač pa na dva meseca (nekaj let nazaj 1 x mesečno). Ker sem skoraj ves ostali čas doma ali se pa okoli vozim s kolesom, morda moja poraba goriva niti ni tako visoka.
Nisem se namenil pridigati preprostim, pač pa sem pripravljen z vsakomur iskati “bolj preproste izbire” – prav to delam na predavanjih o preprostosti.
Tudi menim, da človeku ni treba živeti ravno kot sveti Frančišek (živel je v votlinah na izjemno preprost način), da lahko poveš kaj o tej temi. Sam živim ta svoj način preprostosti, ki ga sedaj zmorem in govorim ravno o tem – prav nič ne skrivam mojega načina življenja.
Še enkrat: izjemno sem vesel vašega komentarja. Želim vam lep dan in vesel bom, če se kje dobiva v živo in kakšno rečeva o bolj preprostih izbirah.
Aleš, se strinjam s tabo, da je pojem prerostosti zelo raztegljiv in da ni smiselno delati primerjave, temveč vsak pri sebi razmisli o tem, kaj pomeni zanj in kako ga lahko udejani.
Tudi jaz se soočam s tem in verjamem, da so ene stvari, ki jih lahko naredim, enih pa iz takšnih in drugačnih razlogov ne morem (ali pa nočem 🙂 )
Preprostost zame ne pomeni samo to, da s tem zmanjšujem svoj okoljski odtis, ampak pomeni tudi kvaliteto življenja. Zakaj bi morala “garati” po cele dneve, da bi si kupovala nepotrebne stvari in jih vzdrževala.
In kot praviš ti, okoljski odtis se “skriva” marsikje. Tvoja pot na Poljsko odtehta to, da se ogromno voziš s kolesom, da se dnevno ne voziš v službo v drug kraj, da počitnice preživljaš v Sloveniji…
Moj največji okoljski odtis na primer ni vožnja z avtomobilom, ampak neizolirana hiša z neekonomičnimi okni in starim ogrevalnim sistemom.
No, malo sem zašla iz teme. Čestitam, da govoriš in pišeš o preprostosti. Kajti pre”prostost” pomeni prostost. Več kot imaš, bolj si suženj tega. In bolj čiste vesti si lahko, da prispevaš vsaj malo k temu, da človeštvo ne bo v celoti izropalo naravne vire in uničilo edini dom, ki ga imamo.
Koliko je dovolj, da narediš kot posameznik? Ko bi le vedeli odgovor na to vprašanje.
@Sabina: Ja, se strinjava v celoti. Vsak naj naredi to kar zmore in to v tem času in v okoliščinah v katerij je. kar pa seveda ne preprečuje, da niso vedno boljši.
Zanimivo, kako si videla tudi pojem “prostost” skrit v besedi preprostost. Veliko resnice je v tem. Pa še to bi dodal, da se v preprostosti skriva tudi veselje nad stvarmi, ki se jim moreš odpovedati in ne trpljenje zaradi hrepenenja po “imeti vse”.
Smo iskalci “točke dovolj”. Vsak zase, a z navdihovanjem pri drugih.
Škoda, ker se KajPaJazVem, ki je tako lepo in provokativno začel debato o PREPROSTOSTI ne oglasi več …
Mogoče se pa KajPaJazVem ne oglasi več, ker si mu preveč dobro pojasnil svoj pogled na preprostost. Sicer pa kolikor te poznam, se lahko zgodi, da se do Poljske enkrat odpraviš kar s kolesom. To, da bi se tja (s kolesom) odpravil vsaka dva meseca, pa bi bilo malo hudo.
Menim, da je potrebno preprostost povezati tudi z racionalnostjo – razumno presojo. Seveda vsak na svoj lasten način. Nekje pa obstaja tudi meja preko katere ne moreš iti.