Nebeška pot – Cammino Celeste: Šel sem sam. A nikoli nisem bil sam.
Preberi več152 km Nebeške poti. Vročina, žeja, molitev, nepričakovana srečanja in Bog, ki je vedno poskrbel.
Veliko bučk na vrtu? Pripravi jih tako!
Preberi večSedaj je čas bučk. Že ne veva, kako bi jih porabila. Tole okusno jed sva jedla danes: Bučkina pita s staranim Tolmincem in sezamom. Priporočam.
Hoja – vlak – hoja: Petrovo Brdo – Bohinjska Bistrica in skozi tunel nazaj (FOTO)
Preberi večZanimiva in lepa razgledna tura, ki vključuje vožnjo z vlakom. Hoja - vlak - hoja.
Na široko okoli Ratitovca (FOTO)
Preberi večNisem mogel v soboto na DiŽ-ev moški pohod, obenem pa nisem mogel, da ne bi šel čez dva dni sam na to pot.

Aljaževi stolpki prav povsod?
Opazil sem, da na nekaterih vrhovih Slovenski gorniški klub SKALA postavlja "male Aljaževe stolpke". Sam menim, da je to skrunjenje vrhov, da je to vnašanje nepotrebnih elementov v naravo.
Po moje na vrhu gora ne sme stati prav nič. Celo škatla za vpisno knjigo in žig ne. Kaj menite vi?

Odstranjevanje špičk stročjega fižola kot simbol nesmiselnega dela
Odkar pomnim smo pri naši hiši, pri starih starših, pa tudi pri ženinih starših, trebili stročji fižol na obeh koncih. Ko sem ga moral otrebiti zelo veliko, sem se vprašal zakaj pravzaprav odstranjujem drobno koničko, ki nikogar ne moti? In je nisem več. Nisem naletel na odobravanje.

Loška planinska pot: 200 km polhograjskega, cerkljanskega in loškega sredogorja (FOTO)
Loško planinsko pot močno priporočam - družinam z majhnimi otroki, z najstniki, zakoncema, tudi posameznikom. Pot je lepa, ne pretežka, dobro markirana. Dovolj dolga, da je izziv za nekaj časa. Nekaj vtisov, predvsem pa polno fotografij.

Dolga pot je pred nami
Danes se odpravljamo spet na dolgo pot. Zadnja tri leta smo hodili po slovenskem delu E6, tokrat bomo šli v po polhograjskem, cerkljanskem in loškem hribovju - po Loški planinski poti. Izkušnja dolge poti nas je prevzela.

Zlato tele, zlato pravilo in vrhunske moralne avtoritete
Na Drugem svetu sem objavil članek o teptanju osnovnih etičnih pravil v Sloveniji.
Zlato pravilo, kot temeljno normo za moderen koncept človekovih pravic, poznajo vse svetovne religije in tudi humanizem. Kje pa je naš prvorazredni vrhunski politik – humanist, ki smo ga neposredno izvolili na mesto, kjer naj bi zastavil svojo besedo v boju proti poniževalnim poslovnim običajem pri gradnji "zlatega teleta" in drugih gradbenih "podvigih". Kje je varuhinja človekovih pravic?

Projekt Recikel bicikel: Iz neuporabnih biciklov delajo uporabne
Franci Bačar, skavt, mi je zadnjič predstavil projekt Recikel bicikel - kjer iz neuporabnih koles delajo uporabne. Prostovoljno, dobrodelno. Projekt podpiram! Meni se zdi idealen projekt: vključuje mlade z manj priložnostmi, je zelo praktičen, ekološki, v smeri trajnostnega razvoja in PREPROSTOSTI. Čestitke fantje in dekleta!
Tudi vi lahko pomagate. Podarite jim bicikel, ki ga ne potrebujete!

Pogled skozi oči rojaka iz Argentine
"Tega nam manjka!" sem rekel Marcosu Gaserju, očetu sošolca od mojega sina, ko sem ga prosil naj napiše kaj o Argentini in naših rojakih, ki tam živijo. Z veseljem se je odzval.
Zahvaljujem se mu za prispevek in mu želim, da mu je Slovenija dobra mati. Marcosu in vsej družini.

Preproste počitnice
Sem imel priliko enkrat napisati uvodnik za pravi - pomeni papirnati - časopis, za katoliški tednik Družina z dne 15. avgust 2010 (št. 33). Pisal sem o različnih načinih preživljanja počitinic: tudi takih PREPROSTIH, kot jih prakticiramo pri skavtih, na dolgih poteh, na kmetih, ... in kaj take počitnice prinašajo - nam in ljudem, ki jih srečujemo.
Sem zadovoljen z izdelkom. Kaj pa vi?

Nogometni stadion 17 mesecev – pediatrična klinika 192 mesecev
Oboje potrebujemo. Pediatrično kliniko in nogometni stadion. Oboje mi je prav, da Ljubljana ima. Oboje mi je ljubo: otroci in fuzbal. Še najbolj v kombinaciji: igranje fuzbala z otroci. Vendar tako kot v življenju nasploh si je treba postaviti prioritete. In Slovenci smo si jih: fuzbal pred otroci. Igre pred prihodnostjo. Vedno smo govorili, da so otroci naša prihodnost, kajne?

Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje smo bili? (FOTO)
Danes pa je na vrsti uganka: "Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje je to?" Pomagajte si s fotografijami.
Včeraj smo bili (sin, prijatelj in jaz) namreč na eni od zame najlepših hribovskih tur, ki pa je ne želim podrobno opisovati. Zakaj ne? Ker želim, da ta odmaknjeni svet ostane še nekaj časa nedostopen za množičnost planinskega turizma. Sladokusci ga pa itak poznamo. In zanj se je treba malo bolj potruditi.

S kolesom po Poti spominov in tovarištva (FOTO)
Nedeljsko popoldne sva s sinom izkoristila in se zapeljala s kolesom okoli celotne trase 32,5 km Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane. Še nikoli nisem prehodil ali prevozil celotne poti, četudi sem vsak teden vsaj dvakrat na njej.
Pot izredno cenim in je ena boljših zadev, ki so nam ostale iz komunizma. Del na Golovcu sem tudi sam pomagal graditi - ko sem bil še gimnazijec. Skozi stanovanjska naselja je slabo označena, drugače pa lepa - najlepši je gotovo "domači" Golovec.
