S kolesom po Poti spominov in tovarištva (FOTO)

Nedeljsko popoldne sva s sinom izkoristila in se zapeljala s kolesom okoli celotne trase 32,5 km poti (poglejte si traso). Skoraj vsak teden sem na tej poti (na Golovcu), pa še nikoli nisem prehodil ali prevozil celotne poti. Izgleda, da so lepe in PREPROSTE reči včasih preblizu, da bi jih odkrili.

Pot izredno cenim in je ena boljših zadev, ki so nam ostale iz komunizma. Del na Golovcu sem tudi sam pomagal graditi – ko sem bil še gimnazijec. Pot je enkratna za sprehode in veliko ljudi jo uporablja: tekači, sprehajalci, kolesarji, pozimi je primerna tudi za tek na smučeh. Je tudi lep spomin na težko medvojno obdobje, ko si je italijanski okupator namislil odrezati Ljubljano od uporniškega gibanja. Poglejte si zgodovino utrjevanja Ljubljane med vojno. Na poti je precej obeležij, ki so jih financirala ljubljanska podjetja (žal so sedaj že skoraj vsa propadla).

Začela sva skoraj doma – v Hrušici in šla v smeri proti Fužinam, Polju in naprej proti BTC-ju. Od tu naprej je pot slabo označena in sva se mimo Žal do Bežigrada kar naprej izgubljala. Nič bolje ni bilodo Šiške in do Koseškega bajarja. Od BTC-ja, do Koseškega bajarja pot veliko poteka v velikih stanovanjskih naseljih in ni preveč zanimiva. Od Koseškega bajerja, preko Rožne doline, Viča, Rudnik in čez Golovec pa je dobro označena in izjemno lepa. Najlepši del je zame od Koseškega bajerja do Rožne doline in seveda “domači del” preko Golovca.

Za pot sva potrebovala kake tri ure počasne vožnje – zaradi fotografiranja. Priporočam – peš ali s kolesom, celotno ali po delih.

Pot lahko “prehodite” tudi virtualno. Bravo www.burger.si!