Pogled skozi oči rojaka iz Argentine
“Tega nam manjka!” sem rekel Marcosu Gaserju, očetu sošolca od mojega sina, ko sem ga prosil naj napiše kaj o Argentini in naših rojakih, ki tam živijo. Z veseljem se je odzval. Zahvaljujem se mu za prispevek in mu želim, da mu je Slovenija dobra mati. Marcosu in vsej družini.
“Lepo, da ste se vrnili!”
Kadarkoli razlagam, da sem rojen v Argentini, da sem tam živel vseh svojih 44 let, da sem se zdaj za stalno naselil v Sloveniji, mi ljudje prijazno odgovarjajo: “Kako lepo, da ste se vrnili.” Kot potomec slovenskih izseljencev moram priznati, da mi je toplo pri srcu, kadar to slišim. Sprva sem skušal popravljati, v smislu, da se pravzaprav ne vračam, ker pač tukaj še nisem nikoli živel.Kmalu pa sem dojel, da se pravzaprav res vračam.
S stališča tistih, ki mi to dobrodošlico izrekajo, se vračam nazaj v domovino, ki je njihov rodni kraj in jo zdaj velikodušno delijo z mano. To domovino, ki mi je do sedaj bila, tako kot za ostale potomce slovenskih izseljencev, samo “domovina naših prednikov in naša duhovna domovina”. S tem, da mi pravijo “kako lepo, da ste se vrnili”, občutim, da mi je priznano, da sem resnično Slovenec, ki se je vrnil in ne več Argentinski Slovenec ali Argentinec slovenskega porekla.
Argentinski Slovenec
To je definicija, ki jo sprejema večina potomcev slovenskih prednikov v Argentini. Ne samo da imamo dvojno državljanstvo, imamo tudi dvojno narodnost, ki nas nekako odlikuje in naredi nekaj posebnega. Argentinski narod je narod priseljencev in vrednoti prispevke, ki so jih priseljenci dodali argentinskemu prostoru.
Posebnega se počutiš, ker imaš na razpolago veliko stvari, ki jih »navaden« Argentinec nima: slovenske kulturne ustanove, sobotne šole, družabne in športne prireditve, maše, verske obrede in romanja. Nekak eliten družabni krog. Imamo pa tudi svoj lastni, posebni, samo naš, jezik.
Bo ostala le še polka in folklorni plesi?
Naši starši so vse to ohranili zgradili iz ljubezni do Slovenije in do vere. Nobena moja beseda ne zadošča, da bi vsaj približno opisal veličino tega truda in žrtvovanja. Moja generacija je to nadaljevala, nekateri še iz narodne zavesti, drugi bolj zaradi prijateljskih in sorodstvenih vezi. Spomini na vojno, revolucijo in povojne dogodke počasi bledijo, za mlajše generacije ostajajo bolj kot stvar zgodovinske preteklosti. Te teme niso več tista temeljna zadeva, ki bi pogojevala sedanjost ali prihodnost. Osamosvojitev in demokratizacija sta tudi nedvomno ogromno pripomogli in na obeh straneh so sedaj ljudje, ki bi radi obnovili in poglobili stike med domovino in potomci izseljencev.
Mlajše generacije potomcev so že trdno zasidrane v argentinskem ekonomskem in družbenem prostoru in le redkokateri še premišljujejo o vrnitvi. Sicer pa, dokler bo slovenščina še živa, bo še obstala vez. Potem, ne vem. Morda bo po ameriškem vzgledu ostala samo še polka in folkorni plesi. Tako bodo naslednje generacije samo še Argentinci slovenskega porekla. Brez slovenščine, brez narodnosti, samo z zavestjo – upam da ponosno – preteklih slovenskih korenin.
Marcos Gaser
Foto: Daniel Battiston, SXC
Hvala za priložnost!
@Marcos: Saj pravim: “Tega nam manjka!”. Sam si ne predstavljam, da bi mi Slovenci (ki živimo tukaj, v teh razmerah) ohranili jezik, tako kot ste ga vi.
Ko sem prebiral tvoje besedilo in ga pripravljal za objavo na blogu, nisem mogel verjeti, da si celo svoje življenje živel v Argentini. Izvrstna slovenščina! Boljša kot marsikaterega intelektualca, ki se je šolal pri nas. To govorim samo za ilustracijo, da razumem, koliko truda je bilo potrebnega, da se je slovenščina “tam preko luže” ohranila. In koliko ljubezni in domoljubja stoji za tem. Vidiš tega nam manjka.
Hvala tebi za pričevanje in dobrodošel s še kakšnim prispevkom.
Vedno, ko se srečam s kakšnim argentinskim Slovencem, sem ganjena nad njegovim močnim domovinskim čutom. Zdi se mi, da naša mladina na splošno izgublja ta čut za ohranjanje slovenskega jezika, kulturne dediščine ipd. Narodna zavest se še najbolj izrazi v nogometni evforiji.
Ko boš domovino (ljudi ne kraje) in karakter ljudi malo bolj spoznal ti bo šlo na bruhanje in jo boš hitro nazaj popihal, ker tukaj je še samo hudičevo seme doma!
To ni domovina, ki so jo zapustili tvoji starši ampak drugi svet, svet laži, ovaduštva , zahrbtnosti in nevoščljivosti.
Pa nebo dugo slovenski uradni jezik.
Malo se pocakajte,..žabarji
Dobrodošel doma! Naj te Brezjanska marija blagoslovi.
SREČNO