Radič iz preproste zasipnice
Zasipnica
Letos prvič sem naredil zasipnico in vanjo jeseni prenesel radič. Dveh vrst sem ga imel: Pallo Roso in Castelfranca. Preprosto sem skopal kake pol metra globok jarek, zemljo vrgel na kup, v njem naredil razore in vanje tesno enega zraven drugega prenesel radiče s koreninami in zemljo. Potem sem korenine malo zasul, pokril z desko in na to nametal kakih 10 cm pšenične slame za izolacijo. To je lepo zdržalo oni mraz – mislim, da decembra, tole ne-zimo pa tako in tako. Do sedaj smo imeli radič iz zasipnice. V zasipnici sem pustil tudi malo korenja, ki se mi ga ni ljubilo pakirati v skrinjo.
Solata sredi januarja tudi na njivi
Na njivi imam pa tudi nekaj Treviškega rdečega (tudi radič), kar nepokritega, ker menda zdrži nizke temperature (in res jih je do sedaj). Okusne liste z zunanje strani lepo režem in upam, da bo spomladi pognal v glavo. Imam tudi eno malo vrstico Katalonskega radiča (izgleda kot regrat), ki je kar trajnica. Lepo ga porežeš in spet požene. Je grenak, verjetno zato zdrav, a kar malo “pretirava” z grenkobo.
Je pa letošnja ne-zima postregla z dejstvom, da imamo na vrtu že regrat, ki toliko, da še ne gre v cvet. Noro!
Foto: Aleš Čerin
Tudi jaz imam zelo rada preproste rešitve!
Ker je moj vrt zelo daleč, se zgodi, da mi vreme in razdalja onemogočita, da bi bilo vse pravi čas narejeno … In tako sem ugotovila (ne letos, letos tam pozimi sploh še nisem bila), da je korenje lepo počakalo v zemlji do pomladi … in repa – kar je bilo v zemlji, ni zmrznilo, tisto nad njo pa je. Problem je pravzaprav šele potem, ko se odtali, prej je pač zmrznjena repa kar v naravi – brez elektrike shranjena 😉
Ana, tvoje rešitve so pa res še bolj preproste. Sam sem moral vseeno kakih 5 minut premetavati zemljo. Samo upoštevati moraš, da imamo letos (in tudi prej pogosto) pravzaprav ne-zimo.