Škodljivec na kvadrat: Kako ujeti voluharja?

Veliki voluhar (Arvicola amphibius)

Voluhar, čisto pravilno je to Veliki voluhar (Arvicola amphibius), je vrtna živalca, glodalec, ki – če se naseli v našem vrtu – naredi veliko škode. Predvsem na vrtovih in sadovnjakih.

Rad namreč jé koreninice in rastline padajo ena za drugo. Tudi velika drevesa niso varna pred njim. Pri nas je pred časom, ko smo “pozabili” jablano posaditi v mrežo, ogulil korenine že kake tri metre visokega drevesa. Nagnilo se je in ko sem ga malo porukal, je kar padlo.

Opis pasti

Moj pokojni tast je bil velik strokovnjak za preganjanje voluharjev. Naredil je učinkovito past v katero jih je lovil.

Princip: voluhar ne mara prepiha.

Okrogla, v mojem primeru aluminjasta cev, notranjega premera 45 mm, z mrežico 1 x 1 cm na eni strani in na drugi strani z vratci, ki se zlahka premikajo samo navznoter. To je vse. Poglejte si na fotografiji.

Način lova

Pomembno! Pri nastavljanju pasti vedno uporabimo rokavice, drugače nas bo voluhar zavohal in ne bo “nasedel”.

Ko torej najdemo poležano rastlino, z motiko malo pokopljemo in tako najdemo aktivne rove. Če se želimo prepričati, da je rov aktiven, ga samo pustimo. Čez nekaj ur pridemo pogledat in če je rov “zametan” z zemlja, pomeni, da je aktiven in da se vanj splača namestiti past.

V past pred mrežo damo košček jabolka. Past namestimo v rov približno vodoravno, z vratci obrnjenimi v rov. Pazimo, da se vratca premikajo. Ob vratcih zadelamo z zemljo. Voluhar pride namreč preprečit prepih, zakopat rov, zadiši mu jabolko in ujame se v past. Pika.

Načini, ki voluharja samo preženejo z dimom, zvokom, … – na primer k sosedu – se mi ne zdijo primerni.

Izpustite ga lahko tja, kjer ne bo nikogar motil, recimo kam v gozd, ali pa k svoji tašči 🙂 Včasih se zgodi, da pogine.

Enostavna past za voluharja

Vratca na eni strani

Mreža na drugi strani

Mreža od blizu

Najpomembnejši del so vratca, ki se morajo nazaj zapirati

Vratca morajo biti narejena natančno

Foto: Aleš Čerin, Wikipedija (voluhar)