Smej se in svet se bo spremenil. A se bo res?

Tole hišo sem zadnjič “srečal” v parku v Velenju. Lepo pobarvana z zanimivimi grafiti. Med njimi mi je v oči padel tale: “U smile world change.” Napis je bil z manjšimi črkami tudi preveden v slovenščino: “Smej se in svet se bo spremenil.” Pa sem se začel spraševati, ali se bo svet res spremenil, če se bom jaz smejal. Zakaj pa naj bi se svet spremenil, če se bom smejal? Kako pa moj smeh spremeni svet?

Skepsa

Sam ne verjamem v to, da se svet spremeni, samo zato, če si jaz nekako nadenem nasmeh na obraz. Tako namerno, celo prisiljeno. Samo zaradi videza nasmeha na obrazu, akta smejanja samega, se po moje svet ne bo spremenil. To bi bilo preveč enostavno.

Sam verjamem v moč dejanj pri spreminjanju sveta na bolje – kot pravimo skavti (skavtski moto je: “Spreminjamo svet na bolje.”). Besedica “spreminjamo” za nas skavte pomeni, da smo pripravljeni opaziti potrebo v svetu in smo pripravljeni (fizično, z znanjem, s spretnostjo, z naravnanostjo) na potrebo tudi dejavno odgovoriti. Z dejanjem, ki zares spremeni svet na bolje. No, potem se nam pa gotovo tudi nariše nasmeh na obraz 🙂 Tak pristen.

Nasmeh brez del je mrtev

Zdi se mi, da je z nasmehom približno tako kot z vero – vera brez del je namreč mrtva (Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: “Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!” a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Jak 2, 14-17).

Tako je po moje tudi nasmeh na obrazu, brez del ljubezni in usmiljena samo prijetna fasada na “podrtiji” – nekakšna obrazna grimasa. Čez čas jo tudi prepoznamo kot “nastavitev maske nasmeha”. Tako za publiko. Se morda ob tem modrovanju spomnite na kakšnega politika?

Drži, a ne, če je “narisan”

Mati Tereza je rekla: “Vedno se srečujmo z nasmehom, ker je nasmeh začetek ljubezni.” To pa ja, a verjamem, da nasmeh, o katerem govori svetnica, nasmeh ob srečanju s sočlovekm, ni kar tako “narisan” na obraz, pač pa je odsev Božje Ljubezni do človeka. Tak izmoljen v tišini pred Gospodom.

Foto: Aleš Čerin