Orientacija: šport za razmišljujoče tekače

Nekje sem prebral, da je orientacija “a sport for thinking runners”. Prav res. To sem izkusil preteklo nedeljo. Sin se je namreč namislil, da bi šla tudi na kakšen orientacijski tek. Pa sva začela – ampak res šele začela – trenirati orientacijski tek. Že dvakrat mi je sin pripravil orientacijsko progo, jaz sem pa iskal točke. Sedaj sem na vrsti jaz, da pripravim progo, on bo pa iskal.

Kaj je orientacija?

Orientacija je v osnovi tek (lahko tudi hoja) v naravi – velikokrat “čez drn in strn”. Včasih tudi v urbanem okolju. Z zemljevidom in s kompasom v roki je treba najti točke postavljene v naravi. To je vse.

Orientacija zahteva človeka, ki ima znanja in veščine branja topografskih kart, prenašanje prebranega na teren, uporabe kompasa, pa tudi dobro pomnjenje razmer na karti in na terenu, ter hitro razmišljanje. Dobro je tudi, da si kondicijsko pripravljen 🙂 Več o orientaciji

Nedeljska orientacijska avantura

Danes sem se takoj zjutraj odpravil na pot. Poiskati sem moral 8 točk na meni znanem Golovcu. Pognal sem se v tek, misleč, da teren dobro poznam. In ni mi šlo tako kot bi si mislil. Prav nič ni bilo lahko: teči, gledati mrežo poti na zemljevidu in v naravi, iskati najboljše prehode čez globeli Golovca, se potikati po grapah polnih vode, blata, … Ja res, tudi orientacija – poleg geolova – je za ljudi, ki imamo “iskrico v očeh”. In tako “lazenje” po nemogočem terenu je za nas svojevrsten užitek.

Na progi, ki ji je sin, ko jo je postavljal, nameril 3,55 km, sem sam pretekel 4,94 km (skoraj 40 % več!) in za to porabil 57,10 minut. Evo, kaj pomeni “razmišljujoči tekač” – pravzaprav “še-ne-dovolj-razmišljujoči” tekač. Mi še manjka.

Česa sem se naučil?

Orientacija je res “šport za tekača, ki razmišlja”. Prav prijetna poživitev za tekača, ki samo – kaj pa drugega – teče. Med orientacijskim tekom moraš uporabljati veliko več čutov, pa tudi možganskih celic, kot med tekom. Saj včasih res paše, da jih daš – možganske celice namreč – malo “na pašo”.

Kljub razmišljanju o progi, pa sem tudi med orientacijskim tekom premišljeval o izreku, da je orientacija: šport za razmišljujoče tekače. Ni torej pomembno, da samo hitro tečeš, pomembno je razmišljati. Ja, orientacija je pravzaprav kombinacija teka in razmišljanja. Pa tudi kombinacija dobrega branja karte, dobrega razumevanja zapisanega, razmisleka o najprimernejši poti, hitrih odločitev, dobre fizične pripravljenosti ter tudi notranje naravnanosti, da če vidiš, da si se zmotil, si to hitro priznaš (in ne kriviš postavljavca), popraviš odločitev in greš naprej.

Na kratko in na splošno bi lahko strnil takole: najprej dobro poglej situacijo na karti, razmisli, si oglej teren, se odloči in šele nato deluj. Če se zmotiš, hitro popravi. Po prej opisanem postopku. Tako bi bilo treba delovati tudi na splošno v življenju.

Karta (klikni na sliko za povečavo)

Endomondo zapis poti (klikni na sliko za povečavo)

Poglejte si celotno orientacijsko karto Golovca (lahko jo natisnete in uporabite), ostale karte najdete na strani Orientacijske zveze Slovenije.

Evo še en lušten filmček o orientaciji (v angleščini):

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja