Kdaj ste nazadnje šivali superge?

Postali smo družba stranmetanja. Če se le da stvari (in celo odnose) mečemo stran. Prav vse kar se da: kozarce, skodelice za kavo, prtičke, robce, embalažo, hrano, oblačila, obutev, … pa tudi stroje. Kot da ne znamo več popravljati, kot da nočemo več niti nesti popraviti. Se ne splača, pravimo. Ali pa sploh ne pomislimo več na popravilo.

Čudna noga in ročno šivanje

Imam take “čudne noge” na katerih mi kosti tako štrlijo ven, da se mi tekaške copate strgajo prav na tem mestu. Drugače še dobre tekaške copate so se mi že po dveh letih začele na teh mestih malo cufati, proces trganja bi se nadaljeval in copati bi bili kmalu zanič.

Tako sem se zalotil, da sem hotel copate pač počasi zavreči. Pa jih nisem. Najprej sem jih lepo lastnoročno zašil. Nekaj kratkih šivov pa je. V nekaj minutah. Kljub temu posegu so se kmalu začeli trgati naprej. In spet sem pomislil, da bi jih zavregel, pa sem se spomnil, da …

… čevljarji še obstajajo

Že celo večnost  nisem bil pri čevljarju. Skoraj sem pozabil, da ta poklic sploh še obstaja. Pri nas je eden, ki pa se je specializiral za izdelavo posebnih plesnih čeveljcev. Da mož v tej družbi stranmetanja obutve, ko namesto, da bi popravili, vržemo stran, sploh lahko preživi.

Pa sem tekaške copate odnesel k čevljarju, če mi jih zašije. V enem dnevu je mož na vsako stran – simetrično, da tudi lepo zgleda – prišil “fliki”.

Izračun

Čevljarju sem za delo plačal 5 € (skupaj z davkom) in copate mi bodo gotovo služile še več kot eno leto. Taki copati stanejo okoli 90 € in jih ponavadi nosim kake tri leta. Torej 30 € na leto porabim za copate. Če sem jim s popravilom podaljšal življenjsko dobo samo za eno leto sem, sem prihranil 25 € – ali 50 kg riža za otroke v misijonu Pedra Opeke na Madagaskarju.

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja