Koliko ton jogurta pomečemo stran?
V soboto sem odnesel smeti na ekološki otok. Opazil sem, da so nekateri tetrapaki od navadnega jogurta nenavadno težki, nekateri pa ne. Pa sem se lotil male raziskave in računanja.
Izračun
- Navadni jogurt (1 litrska embalaža) tehta: 1040 g (z embalažo)
- Masa še-ne-povsem prazne embalaže, ko ga normalo izlijete: 106 g
- Masa prazne embalaže po spiranju z vodo (2 x 50 ml): 38 g
- V “prazni” embalaži po normalnem izlivanju ostane: 68 g ali 6,8 % jogurta
Koliko (približno) jogurta odvržemo v Sloveniji vsako leto?
Informativno sem izračunal koliko jogurta v Sloveniji vsako leto zmečemo stran.
Upoštevam, da vsako četrto gospodinjstvo kupi vsak drugi teden samo 1 liter in da so tako nemarni kot smo (bili) mi.
V Sloveniji je 684.000 (št. gospodinjstev v Sloveniji)/4 x 27 (tednov) x 0,068 kg = 313.956 kg ali 314 ton, kar znese 546.000 € (skoraj pol milijona €!)
Speri in popij ali uporabi malo razredčeno!
Spirajte embalažo od jogurta (tudi podobnih pijač) z vodo in tekočino primešajte jogurtu. Tako se ne norčujemo iz hrane, očistimo embalažo (ekološko) in prihranimo. Jogurt v lončkih pa vedno jejte z žličko in postrgajte do konca.
Enako delajte z vsemi gostimi tekočinami v embalaži (šamponi, čistila, …). Kdo pravi, da čistilo ne deluje v malo nižji koncentraciji.
Odlična ideja! Za kaj tako redko pomislimo na takšne preproste izboljšave.
Ko takole premišljujem, vidim, da nam manjka naravnanosti in zavedanja. Nekako “pišmevuhovski” smo.
Meni pisanje tegale bloga zelo pomaga, da malo premišljujem in s tem ozaveščam svoje obnašanje.
Usmerjeno premišljevanje o stvareh, ki nas zadevajo ali pa nam lahko pomagajo je zelo pomembno. Blog je res odličen pri tem. Potem pa še samo načrt in disciplina.
Tudi sam sem opazil, da v opisanih jugurtih ostane še precejšnja količina vsebine. Nisem tehtal, toda verjamem ti, da navedeni podatki držijo. Sam sem pustil tetrapak nekaj časa stati »na glavi«, toda kljub temu jugurt ni iztekel. Naslednjič sem embalažo prerezal na polovico in tako dobil dva manjša »lončka« in si nato pomagal z žlico. Tudi varianto z redčenjem z vodo kot si jo opisal sem že uporabil. Skratka, če ne uporabiš opisanih metod se veliko uporabne vsebine zavrže.
Tudi od hčerk zahtevam, če jesta jogurte ali puding iz lončkov, da jih z žličko »postrgata«.
Tako se dela. Saj nekateri so taki, pa vendar se mi zdi, da so v manjšini. Še pri nas (kljub mojemu “teženju”) najdeš “težke” tetrapake.
Varianta z redčenjem mi je bolj blizu. Meni je celo tak jogurt bolj všeč in ga tudi drugače redčim. Pa še na šolske čase me spominja, ko smo jedli tak redčen jogurt pri malici.
Že dolga leta vsak jogurt operem najprej z mlekom, če ima zamašek ga zaprem in pretresem, nato popijem in natočim še vodo, ponovim postopek.
Verjetno gre tudi za bližino bohinjskega predora – kulturni vpliv seže skozenj. Eko-logija=eko-nomija (šparovnija, o kateri nil nisi bene, nič razen dobrega!)
No, najbolj ekološko je pri kmetu kupljeno mleko pustiti skisati – v izogib embalaži. Če bi pa kdo prav jogurt rad, vrže v mleko nekaj jogurta (poloviš nekaj toploljubnih zavitih zrnc, jedrc /Streptococcus thermophilus/ in bolgarskih mlečnih paličic /Lactobacillus bulgaricus/, jih rukneš v mleko in počakaš – v tem času seveda lahko kaj koristnega počneš, he he)
Dragi Turdus. Ja saj vas nisem upošteval v izračunu, pa nas tudi ne, čeprav je včasih kakšen tetrapak še težak.
Imaš prav glede ekološkosti kisanja mleka z bližnje kmetije. Samo kmetov ni več. Mi smo še nekaj let nazaj lahko hodili h kmetu, sedaj sta pa ostarela in ga pač kupujemo v trgovini.
Jogurt smo včasih delali doma (sem dobil pri prijatelju nekaj zrnc teh bakterij o katerih tako ljubkovalno govoriš) in delali svoj jogurt. Bil je odličen (tak bolj poln, kar malo sluzast). Lahko pa seveda uporabiš kar jogurt, samo to je že ne vem katera generacija. Te bakterije se pa kar hitro spridijo (mutacije) – že v nekaj generacijah.
Pa še tehnološko: te bakterije rastejo pri višji temperaturi (thermophillus!), zato je treba temperaturo mleka malo dvigniti (na okoli 38 st. C). Pri sobni gre prepočasi. Tudi na ta način lahko kaj koristnega počneš …