Ljubljanski maraton: Boj, tek in vera
Včeraj sem tekel na Ljubljanskem maratonu. Polmaraton – 21 km – seveda. V mladosti, sem se poskusil tudi v najdaljši atletski disciplini, za katero pa trenutno nisem zrel.
Masovnih prireditev sicer ne maram
Ne udeležujem se masovnih hribovskih pohodov na primer. Takle maraton pa je nekaj drugega. Množica več tisoč tekačev, ki večinoma tekmujejo – no vsaj jaz tako mislim – le s samim seboj, ob poti zagreti navijači, pa godbe na pihala na križiščih … To ima svoj čar.
Včerajšnji dan je bil tako posvečen teku: pripravi, samemu teku in celjenju bolečih mišic. S sinom sva zgodaj vstala se primerno prehranila, napila in oblekla. Tekel sem moji trenutni pripravljenosti primerno. S časom 2:03,57 sem presegel zastavljeni cilj za 6 minut. Še bolj se je izkazal sin, ki je bil s časom 1:38,10 tudi 7 minut pod svojim ciljem. Vso dolgo pot po ljubljanskih ulicah sem se počutil odlično.
Pomembna je priprava
Še bolj kot sam maraton, pa mi je pomembna priprava nanj. Skupaj s sinovoma smo od pomladi naprej kar redno trenirali po našem znamenitem gozdnem tekališču Golovcu. Drug drugega spodbujali, utrjevali svoje mišice in se med tekom tudi kaj pametnega pomenili.
Meni se zdi, da dolg tek človeka za vselej zaznamuje z vztrajnostjo, voljo in nepopustljivostjo. Kar pa se ne kaže samo pri teku. Še to: kot tekač na dolge proge se tudi za vse življenje naučiš postavljati cilje (tako kot je prav, da se jih postavlja), kar celo mnogim managerjem in politikom ni jasno. SMART sistem postavljanja ciljev je pač del teka.
Sveti Pavel z menoj na teku
Prav zanimivo, da mi je en dan pred maratonom pot prekrižal tale izrek Svetega Pavla, enega največjih tekačev (verjetno hodcev): Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. (2 Tim 4,7)
Vso dolgo pot na maratonu se mi je ta stavek motal po glavi in v mislih sem se ukvarjal s tem kako bi ga apliciral na tek in na splošno v življenje. Evo moja razlaga:
- Dober boj izbojeval: Tek na 21 km je boj s samim s seboj. Po 16 km sem namreč že čutil precej boleče noge, ki so želele, da se ustavim. Vsaj za hip. Pa se nisem. Pogled na uro in računanje hitrosti, mi je kazalo, da če se potrudim, dosežem cilj (pod 2:10). Uspelo mi je in zelo sem zadovoljen.
Tudi na drugih življenjskih področjih se mi zdi pomembno, da izbojujemo dober boj. Da najprej sploh premislimo in si določimo kaj je dober boj, tako da se preprosto vprašamo katere boje je sploh vredno bojevati v življenju. - Tek dokončal: Pomembno je dokončati kar začneš. Še posebej če je “tek” dober. Da ne obupaš, četudi ni lahko. In če biješ dober boj, je to ponavadi plavanje proti toku, ki nikoli, že zaradi narave same (pomisli na tok reke!), ni lahko. Vsak tek (in tudi vsak trening) je pravzaprav plavanje proti toku, ko ti hudobec med tekom in tudi pred treningom prišepetava, da se raje usedi dol.
- Vero ohranil: To se mi zdi še posebej pomembno. Ohraniti vero v Boga, Njegovo dobroto in brezpogojno ljubezen do nas. Pa tudi ohraniti vero v dobro v ljudeh ob vseh teh krivicah, izkoriščanjih in vojnah.
Sveti Pavel je tole napisal svojemu prijatelju Timoteju, ko se je poslavljal od zemeljskega življenja. Pred zgornjim citatom namreč pravi: “Jaz se namreč že izlivam kot pitna daritev in napočil je trenutek mojega odhoda.” (2 Tim 4,6)
O, ko bi mogel skupaj s Svetim Pavlom ob koncu svojega življenja tako iskreno in iz srca vzklikniti njegove besede o boju, teku in veri!
Foto: Fotogalerija – Matic Štojs. Hvala za fotografijo! Tekač malo levo od sredine s številko 6593 sem jaz.
Pusti komentar
Se želite pridružiti pogovoru?Vabljeni ste, da prispevate!