Modrovanje o izgovorih in disciplini

Morda bi bilo bolje, da bi o izgovarjanju in disciplini pisal po novem letu, ko smo polni novoletnih obljub v smislu “po novem letu začnem vse na novo”. Veliko ljudi tudi res dá sebi ter “urbi et orbi” cel kup obljub. A obljube kmalu ugasnejo, od njih ne ostane veliko, ponavadi nič.

Večinoma se izgovarjamo na nekaj ali nekoga, seveda vedno izven nas. Četudi globoko v sebi vemo, da smo sami krivi in obljube preprosto nismo držali. Imamo pa cel kup (bolj ali manj) dobrih izgovorov.

Adam, Eva, kača, Bog

Izgovarjanje na drugega, na zunanje okoliščine je res starodavna tema in se je začela že kmalu po stvarjenju sveta. Ko je Bog ustvaril Adama in mu dal v upravljanje raj, mu je dovolil vse, razen da jé od drevesa spoznanja. A mož je na pobudo svoje žene Eve (tej pa je svetovala kača), storil prav to. In kaj je Bogu zabrusil, ko ga je ta “dobil”: “Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.” 1 Mz 3, 12 Izgovor!

Izgovoril se je torej na svojo ženo, še več, Bogu je celo poočital, da mu je dal tako ženo, ki ga je zapeljala. On seveda ni mogel reči NE, ker ga je pač zapeljala ona, ki mu jo je On dal.

Mojzes ne zna govoriti

Bog je poklical Mojzesa in mu zaupal pomembno nalogo: da izpelje Izraelce iz egiptovske sužnosti. Mojzes je seveda takoj našel izgovor v svoji majhnosti: “Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?” 2 Mz 3, 11 Izgovor!

Bog mu je dal veliko zagotovil, da bo z njim, da mu bo pomagal, a Mojzes takole: “O Gospod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim služabnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.” 2 Mz 4, 10 Izgovor! Kot da je za vodenje potreben samo “namazan” jezik.

Ko mu Bog spet zagotovi, da bo z njim in še da ga bo učil, se Mojzes še vedno upira: “O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!” 2 Mz 4, 13 Izgovor!

No, potem se je Bog razjezil na Mojzesa, a mu vseeno poslal pomoč v obliki brata Arona, ki da zna bolje govoriti. In Mojzes je, kljub temu, da ni znal govoriti, izpeljal Izraelce iz sužnosti v obljubljeno deželo. Nauk?

Disciplina, disciplina

Tako kot Adam, tako kot Mojzes, lahko tudi mi najdemo izgovor. Vedno. Za vsako napako, za vsako pomanjkljivost, ki jo imamo, za vse kar nismo ali pa smo narobe naredili, lahko okrivimo nekoga drugega, ali vsaj kakšno okoliščino.

A po drugi strani, pa je v vsakem od nas “bogupodobnost”, ki nam zagotavlja, da je v nas že nekaj discipline, zmožnosti in moči, da se ODLOČIMO prav, da nekaj NAREDIMO. In ko se odločimo prav, ko to tudi zares naredimo, se nam – zanimivo –  stopnja discipline malo poveča. Pomembnejša kot je odločitev za prav, večje kot je delo in večkrat ko ponavljamo, večja bo naša disciplina. PREPROSTO, kajne?

Slika: Adam in Eva, Tizian, Wikipedia

11 odgovorov
  1. ana kos
    ana kos says:

    In izgovori prinašajo nesrečo. Zgodbo o Adamu in Evi imam zelo rada, mi pove zelo veliko. Zdi se mi, da se veliko slabega začne prav pri izgovorih – namesto da bi sprejeli svoj del krivde in začeli delati … Morda je bila to glavna napaka že v raju …

    Vse dobro!

    Odgovori
  2. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Ana: Prav res. Izgovori so se začeli očitno že v raju. Adam ni prevzel odgovornosti za svojo odločitev in celo okrcal Boga.

    Tale zgoda o Adamu in Evi je res izvrstna. Šele zdaj na stara leta sem jo odkril oziroma jo gledam z drugačnimi očmi in razumem drugače. Kaj hočem, bolje sedaj kot nikoli, kajne?

    Odgovori
  3. ana kos
    ana kos says:

    Bolje zdaj kot kasneje, kajne! In dokler živimo, lahko upamo …

    Če utegneš, morda pokukaj tole:
    Razmišljanje Evine potomke – http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=55709
    Modras in izvirni greh – http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=100324
    V ogledalu, v uganki – http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=145747

    … in še se najde, kajti že dolgo je, kar občudujem to zgodbo in občudujem pisca te zgodbe – koliko modrosti glede odnosov že v tistih starih časih!

    Vse dobro in pozdrav tvoji ženi!

    Odgovori
  4. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Ana Kos: Vidim, da si ljubiteljica zgodbe o Adamu in Evi. Odlični zapisi. Posebej prvi zapis mi je všeč. Še posebej tale misel: “Eva ne vidi več, koliko vsega ima, vidi le, česa nima!” In isto poanto imaš: izgovore. Sedaj se počutim, kot da sem malo plonkal …

    Res je veliko modrosti v tej zgodbi. Mene je pa najbolj presenetil Adam, ki se izgovarja na ženo in spotoma okrca še Boga: “Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.” 1 Mz 3, 12

    Kaj pa praviš na sv. Pavla? Ta me je navduševal med tekom – zadnjič na maratonu sem celo pot “mlel”: “Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.” 2 Tim 4, 7 A ni dober tale stavek? Ko bi le mogel na koncu življenja takole vzklikniti z velikim hodcem …

    Ana, a ni fino, da imamo Sveto pismo in da ga lahko prebiramo. Sam se samo čudim sebi, da sem spoznal vrednost Svetega pisma šele na stara leta.

    Odgovori
  5. ana kos
    ana kos says:

    Gre za to, Aleš, da vidimo globoko sporočilo, ki ga morda takoj nismo.
    Jaz sem navdušena nad to zgodbo kakšnih 20 let, prej je bila pač samo zgodba. A potem enkrat, ko sem začela gledati odnose v zgodbi, tedaj me je čisto pretreslo.

    In podobno je z marsikatero svetopisemsko zgodbo! Saj mogoče se moje misli ne ujamejo z uradno razlago, a jaz tako vidim … in si dovolim misliti tako, kot meni zgodba pripoveduje.

    A veš, kaj me pa šokira? To, ko se mi včasih zdi, da Bog posebej blagoslovi greh … Ja, to pa težko sprejmem.

    Sicer pa: navdušena sem nad modrostjo, ki jo najdem v tako starih, a svetih knjigah!

    Vse dobro!

    P.S.: Še ena zanimiva zgodba – resnična: “Adama in Eve v resnici sploh ni bilo!” – http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=160697

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Ana. Točno tako kot praviš. Šele z leti vidimo globino sporočila, ki ga prej nismo. Prej je bila pač zgodba. A po moje je tako prav. Se vsaj vidi, da napredujemo 🙂

      Odlično si opravila z Jonatanom pri verouku. Čestitke. Meni ne bi tako dobro “kapnilo” …

      Kje si opazila, da Bog blagoslavlja greh? Daj citat. Kar težko verjamem.

      Odgovori
  6. ana kos
    ana kos says:

    Bom razložila, kako to mislim.
    Recimo Jakob je z zvijačo prišel do očetovega blagoslova in potem je imel mogočen rod, iz katerega je izšel Jezus.
    Potem – ali ni Betšeba, Davidova soseda, vdova po Uriju, ki je bil ubit, ker ga je poslal David v boj, rodila sina, ki je spet posebej pomemben v nadaljevanju rodu?

    Prav je (kaj si dovolim reči!), da Bog sprejme grešnika, a včasih imam res občutek, kako so grešniki bolj blagoslovljeni od tistih, ki se vedno trudijo živeti po svoji vesti …
    Ali pa morda “pravični” le manj vidijo?

    Vse dobro “tvoji hiši”!

    Odgovori
  7. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Ana: V primeru Jakoba težko rečemo, da je Bog posebej blagoslovil Jakoba zaradi zvijačnosti. Njegov brat Ezav, mu je prvorojenstvo pač že prej prodal – si moreš misliti – za obrok hrane.

    Profesor Gerjolj nam je razložil, da je bil Ezav tako nesposoben in scrkljan, da ni bil zmožen niti preživeti. In takih pač Bog ne blagoslavlja. Seveda je potem prišlo še do prevare očeta (ki je pravzaprav crkljal Ezava) pri blagoslavljanu, ki pa pravzaprav ni bila več prevara, ker je Ezav že prej prodal prvorojenstvo. Do prevare očeta je prišlo na pobudo matere Rebeke. Očitno je tu materina intuicija prevladala pred očetovim strogim držanjem pravil prvorojenstva (najstarejši sin).

    Bog tukaj ni mogel izbirati med slabo in dobro možnostjo, pač pa med dvema slabima in – po moje – je izbral manj slabo. Tako je moje razumevanje.

    Druge zgodbe ne poznam in je ne morem komentirati.

    Odgovori
  8. ana kos
    ana kos says:

    Res, Aleš, tudi tebi hvala!

    Sporočilo SP je gotovo to, kako nas Bog vedno spremlja, v vseh situacijah, tudi, ko ga polomimo … naša napake so lahko blagoslovljene – in to je naše upanje! Samo da delamo na tem, da se Bogu odpremo, da pustimo, da deluje v nas …
    To je upanjsko … upanjsko za vseh vrst izgubljene sinove – samo ni za odlašat s prvim korakom in z naslednjimi, kajne!
    Zelo rada imam pogovore ob Svetem pismu!

    Vse dobro tebi in tvojim! 🙂

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja