Ali državni sekretar dr. Andrej Horvat ve kako se postavlja cilje?
Voditeljica Manica Janežič je v TV Dnevniku 29.10.2009 (glej pri 16.30 minute), ko je govorila o Pomurju napovedala, da se bo učinkovitost Razvojenga zakona za Pomurje merila v številu novih podjetij in številu delovnih mest v Pomurju. Sklepam, da cilji so definirani, vendar ali so tako kot se za resno vlado spodobi?
Čez nekaj sekund pa je državni sekretar za Pomurje dr. Andrej Horvat, ki bo pravzaprav za zagotavljanje delovnih mest odgovoren, takole “zmuzljivo” govoril o tem: “1000 delovnih mest seveda ne bo dovolj. Jaz mislim, da jih mora biti kaj več, vendar ne bi o številkah govoril, recimo čimveč.”
Sprašujem se, koliko delovnih mest ima ON (državni sekretar) sedaj za cilj? Če bi imel cilj jasno pred očmi, bi ga pač po TV povedal, kajne? Samo potem bi ga pa lahko držali za besedo. Novinar, ki ve kaj takole politično floskuliranje pomeni, bi ga moral vprašal prav za številke.
Pri skavtih se že bodoči skavtski voditelji (mladostniki stari okoli 18 let) učijo, da se cilje ne postavlja z besedami kot so “o številkah pa ne bi govoril”, “čimveč” in kar je še podobnih.
SMART cilji
Za postavljanje ciljev imamo že dolgo sistem SMART, kar pomeni, da morajo cilji biti:
- S – specifični (Specific): Pomeni, da morajo biti dovolj specifično zapisani, tako da nam je ko cilj dosežemo, jasno da smo tam (ali pa ne).
Recimo, da je to v redu, ker sekretar govori pač o delovnih mestih, četudi menim, da se jih da še bolj specifično opredeliti. Imamo namreč delovna mesta z večjo in manjšo dodano vrednostjo. - M – merljivi (Measurable) – Cilj mora biti merljiv. Vedno se merljivosti ne da izraziti v številkah, vendar ta cilj je tako klasičen in tako lahko ga je meriti, da ni nobenega izgovora.
Tu je državni sekretar popolnoma pogrnil. Namesto, da bi nam postregel s številko, se je preprosto izmuznil s frazo “čimveč” in se še izgovarjal, da o številkah raje ne bi govoril. Spreten novinar, bi ga moral povprašati pravzaprav ravno o tem. - A – dosegljivi (Attainable): Cilj mora biti dosegljiv, obenem pa izzivalen, tako da se je treba potruditi, da ga dosežeš.
V državnega sekretarja tu nimam zaupanja, ker niti noče opredeljevati številk, pač pa operira s “sluzastimi” izrazi. Če noče niti povedati koliko si je zadal za cilj (še bolje bi bilo: koliko sta si s predsednikom Pahorjem skupaj zastavila za cilj), potem ne verjamem, da bo cilj izzivalen. Prej tak, da bo zlahka dosegljiv. - R – relevantni (Relevant): Cilj mora biti relevanten, se mora nanašati na strategijo, mora prinašati koristi v okviru te strategije.
Ta cilj temu ustreza. Delovna mesta so pač resnična potreba Prekmurske regije. - T – časovno zamejen (Time bounded). Vsak cilj mora biti časovno zamejen.
Iz konteksta sklepam, da cilj velja za čas njegovega mandata – do leta 2015. Temu kriteriju cilj zadosti.
V našem primeru bi dobro postavljen cilj o delovnih mestih v Prekmurju zvenel približno takole: “V Pomurski regiji bomo s pomočjo našega novega urada do leta 2015 odprli 1000 delovnih mest z nizko dodatno vrednostjo in še 750 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo”.
Doklej še izmuzljivost?
Ko bomo volivci ozavestili kateri politiki izrekajo cilje z “izmuzljivimi besedami“, ko bomo začeli na to opozarjati in preverjati izvedbo ciljev, ko bomo zahtevali od novinarjev bolj konkretna vprašanja, se bodo spremenili tudi politiki. Spet je odgovornost na nas, volivcih.
Značilnost SMART ciljev je, da so konkretni, jasno opisani ter še nekaj:
– črka A pomeni tudi, da si cilj predstavljamo kot da je že dosežen (As if now).
Po kriterijih SMART, je ciljni stavek morda lahko sledeči: Je konec leta 2015 in v Pomurski regiji smo odprli 1000 ali več delovnih mest z nizko dodano vrednotjo ter 750 ali več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Zgornji stavek je še kljub vsemu predolg.
Črka S pomeni tudi, da je cilj formuliran preprosto in možganom prijazno (Simpel).
@Marjan: Hvala za ta dodatni pogled. Se povsem strinjam. Cilj zapisan tako kot praviš, je še bolj spodbuden.
SMART ima poleg teh pomenov, ki jih navajaš v kakšni drugi literaturi tudi drugačne, dopolnilne. Kar lepo so zbrani kar v Wikipediji: http://en.wikipedia.org/wiki/SMART_criteria , kjer je še nadaljevanje v SMARTER.
Vse pa vodi k temu, da nam je na kncu jasno alik smo cilj dosegli (ali pa ne).
Živjo Aleš!
Ja, opis za SMART cilje je še daljši. Poleg pa so še kriteriji, ki jih imenujemo ciljni okvir (outcomes frame).
V ciljnem okvirju se opredelijo še:
– okoliščine ( v kakšnih okoliščinah je doseganje cilja ustrezno?)
– ekologija (kakšnen vpliv ima doseganje cilja na druge vpletene?)
– sekundarni dobiček (ali je v sedanjem obstoječem stanju kaj takšnega kar omogoča neki stranski dobiček?),
– cena (kolikšna je cena za dosego cilja in če smo jo pripravljeni plačati).
S SMART cilji se v NLP-ju ukvarjamo v tolikšnem obsegu, da je že to poglavje čisto samo zase.
In če povzamem: To kar je izjavil državni sekretar je samo želja. Za začetek je morda to čisto OK. Da pa bo to postal cilj je nujno zadevo opredeliti bolj specifično.
@Marjan: Ja, samo želja. Pa vendar, tudi če smo samo pri osnovah SMART in ne gremo tako v globino (za to izjava na TV tudi ni najbolj primerna), lahko sklepam, da državni sekretar nima niti merljivosti cilja pred seboj – če bi jo imel, bi pač povedal. To pa je osnova od osnov SMART, kajne?
Pri skavtih, ko se načrtuje skavtski tabor in se določa cilje, bi vsakdo “pogrnil”, če bi takole opletal z besedami “čimveč” in “ne bi govoril o številkah”. Kaj šele ko gre za življenja ljudi, celih družin v celotni regiji. Mene kar zabolijo take besede naših politikov, ki upravljajo milijone €, ki imajo lahko odločilen vpliv na celo regijo.
Po moje da Horvat sledi meni zelo dragi misli: Poti ni, pot ustvarjamo s hojo. :-), samo malo obrne. Cilja na začetku ni, če je špičasto so vile, če ploščato pa lopata.