Znam biti reven in znam biti v obilju…
Danes smo brali: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.” Flp 4,12
Tako pravi sveti Pavel, ki je eden največjih popotnikov in zame eden največjih svetnikov, v pismu prijateljem v Filipih. Potem nadaljuje: “Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.” Flp 4,13
Sveti Pavel je veliko potoval. Sam se ne morem načuditi koliko je lahko sveti Pavel nekaj manj kot 2000 let nazaj, ko še ni bilo toliko možnosti za potovanje, lahko prehodil in preplul. V teh dolgih potovanjih, večinoma opravljenih peš se je srečeval z lakoto, utrujenostjo, pomanjkanjem. Vse je prenesel. Kaj pa mi?
Kaže, da se nam bliža finančna in gospodarska kriza. Nekateri so izgubili premoženje, mnogim bo kriza odjedla tudi delovna mesta. Politiki so se v strahu pred ljudmi z miljardnimi finančnimi injekcijami vneto lotili gašenja požara.
Sam pa se sprašujem: “Ali smo scrkljani Evropejci in Američani sploh sposobni reči s svetim Pavlom: “Znam biti reven in znam biti v obilju.” Za obilje seveda ni problema. Kaj pa REVEN – pa revščino (ki nikakor ni dobra in je zlo) raje prevedimo v PREPROST? Ali bi znali živeti bolj preprosto?”
Aleš Čerin
Mislim, da bi znali, če bi bili v to prisiljeni. Ljudje se namreč presenetljivo hitro prilagajamo. Težko pa je živeti preprosto in ubogo, ko v to nisi prisiljen. Je pa seveda velika razlika med preprostim in ubogim in pa seveda med tem, da si v preprostost prisiljen ali pa je to tvoja izbira.
Sicer pa je menda ena hujših muslimanskih kletev, da bi imao pa nemao.
Blagor ubogim v duhu kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Kako težko je to doseči, pa najbrž vedo povedati kakšni odvetniki, ki se ukvarjajo z zapuščinskimi razpravami.
Hvala frau Blitz za tale komentar. Imaš prav. Če bomo prisiljeni, bo šlo lažje.
Vendar jaz razumem besede svetega Pavla tudi kot spodbudo k preprostosti takrat ko imamo v izobilju. To je pravo.
Aleš, jaz že nekaj časa sledim filozofiji “manj je več”. Ugotavljam, da dokler nisi prisiljen v to, dostikrat najdeš veliko izgovorov, da vseeno zaviješ na bolj udobno in “razkošno” pot.
Sabina, ja točno to. Prisila, to je eno. Kaj pa ko nisi prisiljen? Nam je pa potrebno zavedanje in volja. In obojega nam manjka.
Tudi jaz mislim, da se bomo pač privadili, ugotovili, da se tudi tako da preživeti. Ugotovili bomo, da (če hočemo) se lahko imamo tudi tako lepo, mogoče še lepše. Mogoče bomo imeli več časa za pogovore, pešačenje, odkrivanje starih receptov, skratka za odkrivanje preprostega življenja, ki je nam skavtom tako blizu. Na misel mi hodi misel moje pokojne mame, ki je preživela poplavo v Celju leta 1990. Kljub temo, da je bilo zelo hudo je na koncu čiščenja po poplavi ugotovila, da je poplava dobra za eno reč: hiša je bila očiščena od vrha do tal, znebili smo se “krame”, ki se je nabirala dolgo v hiši in nismo imeli moči, da bi jo odstranili. Po poplavi se je pa to naredilo. Naj bo tako tudi z nami, naj bo ta recesija priložnost, da se znebimo odvečne “krame” iz naših src in zaživimo polno življenje.
Manja: Hvala za komentar. Ja prav zanimivo kako je tvoja mama ugotovila, da so še poplave v redu. Smo vsaj pospravili kramo… In ti praviš: naj nam recesija pomaga, da še mi naredimo tako.
Prav vsi komentirate v isto smer: se bomo že prilagodili… Priznam, da vas je sveti Pavel napeljal na to. Jaz pa želim reči, da bi se morali ODLOČITI! za BOLJ PREPROSTO – tudi če nam gre dobro. Pa ja ne bomo rekli, da nas prav mora nekaj “tepsti”, da znamo potem živeti bolj preprosto? Malo provociram …
…med porodniškim dopustom sem in sem se imela priložnost malo zazreti vase. Ugotovila sem ravno to, kako je lepo, če imaš omaro napol prazno in ne nabito polno, če kar ne potrebuješ več lahko daš naprej (pa čeprav te je strah, da boš čez 7 let potreboval), da čimveč ješ iz domačega vrta (čeprav so nekatera jabolka samo za čežano dobra).
Kako pa pospraviš klet po poplavah smo pa itak tudi ugotovili lansko leto. Tudi, kako Slovenci znamo biti solidarni. In kako nekateri že sedaj živijo skromno brez občutka da imajo premalo ali manj kot sosedi. Če pomoči niso več potrebovali, so jo usmerili naprej. Zaenkrat me ravno zaradi tega ni strah, kaj bo.
Simona, hvala za tole izkušnjo. Tudi mi smo včeraj ribali jabolka za čežano. Kar v skrinjo smo jih pospravili, ker tako gnijejo.
Solidarnost: res je. Lansko leto sem bil nekaj dni (skupaj s skavti) v Železnikih in bil enkrat resnično ponosen na Slovence in Slovenke. Koliko ljudi (včasih nas je bilo celo preveč) se je nabralo, vsi zagnani v resničnem prizadevanju za pomoč ljudem.
Vesel sem, da je v tvojem okolju še kaj takih ljudi, ki živijo skromno in radostno. Brez “fovšije”.
Pozdrav!