Peš v Ljubljano? Pa ti si nor! (video)
Znotraj ene ure hoje
Ljubljana je majhno mesto. Na Geopediji sem izmeril, da je največja možna zračna razdalja v Ljubljani 16 km (od Toškega čela nad Podutikom do Debnega vrha nad Zalogom). Študije kažejo, da pešci hodijo s hitrostjo od 4,51 km/h – 4,75 km/h (starejši) do 5,32 km/h – 5,43 km/h (mlajši), v poprečju 5 km/h (vir: Wikipedija).
Pa sem narisal 5-kilometrski krog okoli centra Ljubljane.
Ali ste vedeli, da večina večjih ljubljanskih naselij leži znotraj 5 kilometerskega kroga, da je torej večini prebivalcev Ljubljane center peš dostopen v eni uri?
Sedaj pa malo pomislimo, koliko časa sedite v avtomobilu, da se v konicah zjutraj prebijete v in popoldne iz centra Ljubljane? Morda bi pa lahko šli kar peš? Odločitev je v vaših rokah – pravzaprav nogah. Aja, parkiranje na robu Ljubljane je dosti cenejše, če ni celo zastonj.
Hoja je zdrava in PREPROSTA
Če hodimo od 30-60 minut na dan vsaj 5 dni na teden, nam to zmanjšuje tveganja za mnogo zoprnih bolezni, kot so srčne bolezni, rak, diabetes tipa 2, depresija, debelost, visok krvni pristisk. Hoja tudi ohranja zdravje kosti in znižuje LDL holesterol (“slab” holesterol) in povečuje HDL holesterol (“dobri” holesterol).
Hoja je tudi osnovni in najbolj PREPROST način transporta, ki pravzaprav ne potrebuje nikakršne dodatne opreme in ga imam vedno pri roki. Pravzaprav pri nogi 🙂 Če pa ga resnično uporabimo, je pa za zdavega človeka odvisno samo od naše naravnanosti in disciplinirane odločitve.
Joco Hud je posnel krasen filmček, ki zelo nazorno prikazuje prednosti hoje. Hvala.
Foto: PhotoXpress
zanimiv in zabaven filmček, ki obenem izpostavi par neumnih predpisov glede kolesarjenja. hoja je seveda zdrava (dokler zrak ni pretirano onesnažen;)) in je vsekakor priporočljiva tudi iz ekološkega vidika, se pa s hitrostjo kolesarjev ne more primerjati.
no, zdej pa šibam v center. s kolesom seveda!
jAKOB: Ja, tudi sam sem več na kolesu, a se tudi peš odpravim v mesto. Predvsem pozimi in v kakšnem močnem dežju. Oboje – kolo in peš sta zakon.
Tokrat sem dal v prispevku pač večji poudarek hoji, ki jo tudi kot rekreacijo bolj cenim kot kolo. Da ne govorim o dolgih trekingih po E6 in LPP o katerih sem že veliko pisal.
Aleš – takoj, ko sem videl naslov, sem vedel, da si ti avtor! Kdo druh je pa tko utrgan!
Tale jAKOB nad menoj je zadržan do gostega, redilnega zraku – sam prispeva le svoj lastni auspuh, kar je pohvalno . . . a s kolesom si človek ne poštima holesterolov. Tudi sam sem še na kolesu – z izgovorom, da nimam časa hodit . . . čutim pa veliko razliko, kadar kam pičim peš. Drugače razmišljam. Več (lepega, pa tudi čudnega) opazim. Bolj pokonci se držim. Svobodnejši sem. Tudi v diagonalcah, ki si jih lahko privoščim. Kjer se s kolesom ne da. Pa priklepat in odklepat ni treba nič.
Bom dodal še nekaj pomembnega – če si peš, ti ne more spuščat guma. In z njo razpoloženje . . .
@Turdus: Imaš prav glede holesterola. Ja hoja je nekaj posebnega kar se zdravja in počutja tiče. Precej manj stresna kot kolo in za nas, ki se nagibamo k tretjemu življenjskemu obdobju tudi manj nevarna.
Če pa govorim o dolgih trekingih, jih pa glede stikov z ljudmi in doživljanja narave tudi ne morem primerjati s kolesom.
Filmček je prav prijetna sprostitev. Hvala za smeh Aleš. Sicer pa sem sam v preteklosti pogosto prakticiral, da sem se do t.i. Dolgega mosta pripeljal z avtom (še ko je bilo tam parkiranje “zastonj”), nato pa nadaljeval s kolesom po Ljubljani, ki sem ga imel v zadnjem delu “karavančka”. Hitro, užitarsko in še najmanj stresno.
@P.J.: Ja, je lušten filmček kajne? Dobra praksa tale kombinacija, ki jo omenjaš. Kaj na Dolgem mostu ni več zastonj parkiranje?
Joj Aleš, zdaj pa tako malo hodim v Ljubljano po opravkih, da tega že dolgo ne prakticiram več. 🙂 Tako ne vem več, kako je s parkiriščem tam. Spomnim se, da je bilo včasih “Parkiraj in se pelji z avtobusom”, sedaj pa nisem več “na tekočem”. Se držim prioritete peš ali s kolesom, nato javni prevoz in če je nujno z avtom.
Jaz veliko pešačim, če preveč smrdi okrog, pa malo bolj plitvo diham! :-)) In ob kadilcih tudi! :-))
Sicer pa peš delam razdalje, ki so dolge tudi po uro in pol, recimo Bežigrad – Šentvid …
Vse dobro! 🙂
Če vas dež ovira na kolesu, imam rešitev v stilu ‘skavt ne pozna dobrega in slabega vremena, le dobro in slabo opremo’ – dokler sem živel v mestu, sem se vozil tudi v dežju s pelerino, kakršne uporabljajo na Nizozemskem (primer: http://farm4.static.flickr.com/3203/2666808245_4a10866923_z.jpg)
Mogoče bo tale link boljši: http://farm4.static.flickr.com/3203/2666808245_4a10866923.jpg
Moraš pa najprej imeti izkušnjo. Sam sem vedno iskal parkirišče v centru Maribora, potem pa sem enkrat parkiral na robu in videl, da v 10 min pridem do centra in sedaj to skoraj vedno počnem.
Pomembna pa je bila prva izkušnja. Motiviral sem se kar sam, morda pa kdo drug rabi kakšno zunanjo vzpodbudo in tak zapis je lahko dobra vzpodbuda.
@Danilo: Bravo! Ja izkušnja, iz nje je treba izhajati. Verjetno imaš v mislih Kolbov krogec: izkušnja – refleksija – konceptualizacija – prenos v prakso. In tako naprej.
Jah zanimivo tole.
Sam če dejansko pogledamo, se že vsi z avtom pelajo tud 300m stran, namest da bi šli peš.
No, za takšne kolesarske podvige pa v Ljubljani verjetno še ni pripravljenosti, he he. klik