1 € na dan: Mediji, komentatorji in nerazumevanje
Projekt 1 € na dan je pritegnil kar nekaj medjske pozornosti. V Sloveniji in – po zaslugi agencije Reuters – tudi po svetu. Sam sem se potem, ko so me novinarji začeli prositi za intervjuje, za snemanje, za pogovor, odločil, da bom sodeloval z vsemi. Z namenom, da gre koncept ‘bolj preprostih izbir’ v javnost. Želim, da koncept navdihuje čimveč ljudi. Menim namreč in to sem jasno zapisal že pred projektom tudi v knjižici Bolj preproste izbire, da bi “množica posameznikov, ki bi:
- zavestno in prostovoljno iskali bolj preproste izbire v vsakodnevnem življenju,
- videli povezavo med osebno odločitvijo in globalnimi posledicami,
- iskali ravnotežje med svojo komodnostjo in socialno pravičnostjo,
- hoteli namerno »popreprostiti« svoje življenje,
- se dejavno vključiti v politično odločanje za sistematične spremembe,
spremenila svet na bolje, kot pravimo skavti, tako da bo dovolj dobrin za vse.
Seveda si nisem delal utvar, da projekt ne bo naletel na kritične odzive. Vem, da vsakdo, ki se medijsko izpostavi naleti tudi na neodobravenje. Pravzaprav je za nekatere že samo dejstvo, da te mediji spremljajo, sumljivo in znak “venmetanja”. Kaj šele, ko se pojaviš v skoraj vseh domačih medijih in v mednarodnih agencijskih novicah.
Vem tudi, da marsikdo ni prebral mojih blogovskih zapisov (kar je seveda razumljivo, ker jih je veliko in so kar obsežni ali pa jih sploh ni našel) in si je ustvaril le površno in po moje izkrivljeno sliko. Komuniciranje je težak posel in tega se vedno bolj tudi zavedam.
Rad bi se zahvalil novinarjem, ki so spremljali moj projekt, ki so se oglasili pri meni in pripravili prispevek. Zahvaljujem se jim za dobro poročanje, za trud, ki so ga vložili. Sam sem se v tem odnosu tudi veliko naučil, predvsem kako se obnašati z novinarji, da sporočilo, ki ga novinarji želijo prenesti, pride do ljudi čimbolj nepopačeno. Kljub mojemu trudu in prizadevanju novinarja vedno ne gre. Tako, da je marsikateri, pravzaprav kar vsak novinarski prispevek, vsaj malo zavajajoč. Brez krivde novinarja ali moje krivde. Tako pač je.
V tem zapisu bi rad odgovoril na nekaj najbolj značilnih nerazumevanj:
1. Preživlja se z 1 € na dan
Mnogi komentatorji mi očitajo, da se ne da preživljati za 1 € na dan in da ne računam vseh stroškov. Se povsem strinjam in tudi nisem želel pokazati, da znašajo vsi življenjski stroški 1 € na dan. Sam od vsega začetka trdim, da se samo prehranjujem za 1 € na dan in še to ob pravilih, ki sem jih postavil prvi dan projekta, kjer sem navedel tudi, da imam majhen, napol prazen vrt. Eden od namenov projekta je bil namreč spodbuditi samega sebe, da bi se bolj zagrel za pridelavo svoje hrane.
2. Lahko tebi, a vsi nimajo vrta
Res je, nimajo vsi vrta. Sam sem pokazal kako se da preživeti z 1 € na dan, če imaš majhen vrt. Vso hrano, ki sem jo z vrta dobil, sem zapisal in jo obračunal na koncu projekta. Kaj vse, koliko kilogramo in koliko stane zelenjava z vrta in kostanj iz gozda sem vestno zapisal in dodatno obračunal. Zapis o tem najdete tule. Dejstvo je, da sta mi vrt in gozd skupaj prinesla: 86,72 € ali 1,42 € na dan, samo vrt (brez kostanja) pa: 62,92 ali 1,03 € na dan.
Sam sem torej znižal svoje stroške za 5x (od 5 € na dan na 1 € na dan) če hrane z vrta ne obračunam in za 2x če obračunam še vrt in gozd po tržni ceni.
Sam sem želel na svojem primeru pokazati in sebe spodbuditi, da se da nekaj narediti v smeri “bolj preprostih izbir” – tokrat na področju prehranjevanja. In v to ne silim nikogar.
3. Tale se dela norca iz revežev, ki morajo tako živeti.
Nikakor. Vem, da je kar nekaj ljudi, ki morajo tako živeti ves čas. Vse spoštovanje do njih. Sam pa spodbujam nas, ki imamo sicer dovolj ali kot pravijo nekateri v komentarjih “polno rit”, da se prostovoljno odločimo za “bolj preproste izbire” in da ta del del sredstev namenimo ljudem v stiski.
Prav v tem, da se človek, ki ni reven, odloči (revež se ne more odločiti) za bolj preprosto smer v življenju, sam vidim poanto. Kolikor zmorem, tu in sedaj.
4. Vladi daje zgled, da nam bo znižala plače in pokojnine
Plače javnih uslužbencev in pokojnine, ki jih vlada neposredno določa, so stvar pogajanj. Če so pa sindikati in ostali partnerji v procesu pogajanj za plače in pokojnine tako “švoh”, da jih premaga zgled enega človeka, potem jih je treba nemudoma zamenjati.
Ko prebiram komentarje na slovenskih medijskih portalih, priznam, da nisem navdušen. Sploh ne nad vsebino in načinom izražanja ljudi skritih v varnosti svojih izmišljenih imen. Sam sem se izpostavil z imenom in priimkom ter z dejanjem, ki je po moje plavanje proti toku, sploh ker imam “polno rit”. Še posebej polno v primerjavi z otroci na Madagaskarju.
Foto: PhotoXpress
Aleš,
s takim odzivom spletnih uporabnikov moraš (žal) računat, sicer pa mislim, da je bila tvoja akcija zelo dobro sprejeta. Kultura forumov pri nas potrebuje še dolgo pot in mislim, da komentarji odsevajo samo del družbe, ne pa njene celote. Če je celo Reuters pisal o tebi, res ne vem kaj bi želel več kot to …
Kritiki in negativni komentarji, čeprav najbolj glasni, še ne predstavljajo večine. Zato še enkrat čestitam in ne se pustit motit.
@MMT: Ja, saj se tega zavedam. Da so negativci najbolj glasni. In se ne pustim motiti. Samo komentiral sem.
Res pot do kulture na forumih in portalih bo še dolga, samo lastniki le-teh nič ne naredijo za to. In po moje so oni edini poklicani, da ločujejo zrnje od plevela. Samo kaj ko so plačani od klikov …
V veliki večini medijev še vedno prevladuje “only bad news is a good news”, toda samo na kratki rok. In uredniki, ki ne cenzurirajo “težkih” komentarjev se tega zavedajo. Dolga ideološka tradicija buta na dan ravno v takih forumih. Mislim, da to zastruplja družbo. Aleš, lotil si se kompleksnega projekta, ki si nam ga približal na preprost način in s tem dal naši družbi – tistim, ki so te sledili – zelo pozitivno sporočilo. To je pomembno.
@MMT: Se strinjam s tvojim mnenjem o medijih. In prav res to zastruplja družbo in onemogoča neko debato, ki bi bila lahko obširna (prav zaradi razvoje sredsetev za komuniciranje) in globoka. Pa je čas kar “gluh” kot pravi Drago Jančar.
Hvala za spremljanje projekta.
Aleš, projekt je v zastavljenih okvirih uspel in to je tisto, kar najbolj šteje. Tudi sam sem ti v smislu tržne vrednosti napovedal cca. dva evra in pol, kar pa ne pomeni, da je projekt zaradi tega padel v vodo. Menim celo nasprotno – zanimivo mi je namreč samo razmerje, ki se je pokazalo… nekako 40 odstotkov prehranskih dobrin si moral kupiti, kakih 60 odstotkov pa si pridobil neposredno od matere zemlje.
Slednje je pomembno sporočilo. Na nek način odstira tančico s t.i. potrošništva, ki kaže, v kaj smo se spustili s popolno odpovedjo naravnemu okolju in zavestno urbanizacijo. Argument “jaz nimam vrta” menim da ne more biti tehten preprosto zato, ker ne gre za vzrok, ampak za posledico – v smislu “zavestno sem se odpovedal vrtu in nabiralništvu”.
Kulturo spletnega dialoga pa kot sam praviš ustvarjamo mi sami. Stvari se bodo tudi tukaj sčasoma postavile v neke sprejemljive okvire. Tudi WikiLeaks bo moda kaj posredno (kot stranski produkt) pripomogel k spremembi zavesti o internetnem bontonu. Marsikdo se bo namreč zamislil tudi na tej osnovi o varljivi anonimnosti, ki naj bi jo ta medij ponujal.
Negativni komentarji so vedno. Toda mislim, da si z zanimanjem, ki si ga vzbudil pri medijih segel dlje, kot si verjetno upal. Spremljanje tvojega projekta je vplivali veliko več ljudi, kot si po mojem, upal.
Name osebno vem, da je vplival tvoj projekt. Predvsem sama filozofija.
In kot vzpodbudo, v službi smo se pogovarjali tudi o tvojem projektu in tudi tisti, ki te niso spremljali so bili navdušeni nad idejo in dosežki.
Hvala za ideje in izbire. 🙂
Tudi sama sem bila v začetku zelo skeptična. Kdo je to, ki lahko reče, da bo živel s tako malo na dan. Ker sem bila preveč obrnjena v potrošništvo, sprva nisem verjela. Potem pa sem preikusila idejo in izbirala dosti bolj racionalno. Rezultat: po enem mesecu se ne čutim več uboga, ker imam službo in dva otroka. Samohranilka. Sem srečna, ker mi je uspelo teden preživeti celo z manj, kot sem sploh lahko mislila. Seveda sem našla kup zalog doma in v hladilniku. Z veseljem sem jih uporabila. Spekla pecivo in skratka: sledim krasni ideji in izbiram dosti manj. Zelo, zelo sem zadovoljna. Tudi prihranila sem več, kot sem sploh lahko upala. Z veseljem bom nekaj denarja namenila za poplave v Sloveniji.
Hvala Aleš!
Ta ideja postaja moj način življenja. Vanj spuščam nove ljudi in se oddaljujem od nekaterih starih. Tudi od starih navad. Ne izbiram dragih restavracij in sem bolj tiha. Samo kofetkanje je zneslo vsaj 50€ na mesec, da ne omenim obiskov dragih slaščičarn in obiskovanje trgovskih centrov kar tako…Tu pa je bilo moje zapravljanje neomajno: vsaj 100-200€ za druženje s prijatelji. Kar tako. Iz navade. Seveda se družim, saj smo družabna bitja.
A vsekakor manj, saj sploh nimam potrebe, ker sem preveč zadovoljna. Ne sitnarim in moji problemi so skoraj izginili. Veliko več časa si vzamem zase, za svojo družino in menim, da je tako prav.
Prihajajo prazniki, zelo se jih veselim. Pečem pecivo, piškote in veliko drugih dobrot. Prvič. Saj sem vsako leto tarnala, da nimam časa. Sedaj pa sem zadovoljna ob dišeči pečici in polni skledi dobrot, ki jih pojemo skoraj do drugega dne.
Morda bi bilo recepte dobro zapisovat. To pa je že naslednja ideja. Jo grem hitro uresničevat.
Pa lep pozdrav!
@barbra: Hvala za tole pričevanje.
Z veseljem, Aleš, se ti bom še pridružila.
Res sem vesela, da sem našla to idejo. Jo priporočam vsem. Ni pa lahko. Zelo sem se mu upirala. Ni čudno, ko pa smo bombandirani s potrošništvom, reklamami in drugo navlako civiliziranega sveta. Saj sploh ne vemo, da zunaj sije sonce. Pozabljamo na čute. Lahko se imamo tudi, če ne gremo v trgovski center.
Pozabljamo pa na naravo, naravno in še bi lahko naštevala.
Čestitam. Projekt sem spremljala od začetka do konca, take reči me pač zanimajo in posnemam vse, kar se mi zdi pozitivno za osebno rast. Ideja je perfektna, res provokativna za sedanjo bolno družbo, ki pa vedno potegne koga tudi za sabo. Vse dobro še naprej…
@Beti: Hvala.
Še en predlog
Sedaj spomladi se zelo splača, če ješ veliko regrada, zraven zelo paše čemaž, lahko pa tudi krompir in jajca.
Vrt sem tudi sama začela letos bolj intenzivno obdelovat. Zasejala sem vso možno zelenjavo. Bila pa sem tudi na predavanju o ekološkem vrtnarjenju in menim, da bi bilo vredno te metode čim bolj izkoristiti.
Pa še tole tisti, ki bi radi privarčevali, se splača posaditi sadno drevje. Sadje je uporabno na različne načine (sveže, posušeno, lahko skuhano kot kompot, lahko kot marmelada, lahko se skuha v žganja ali pa iz njega naredi jabolčnik, ki se ga lahko tudi skisa za kis.
@Jožica: Poznam regrat in ga veselo jemo že kake tri tedne, zadnjič sem dobil tudi čemaž. Morda ga sam naberem še ta teden, če se konec tedna odpravim kaj v hribe.
Hvala za vse te odlične nasvete.
Vse dobro vam želim. Oglasite se še kaj.