1 € na dan: Zavedanje alternativnih možnosti
Komentator P.J. je v svojem komentarju na uvodni članek projekta navedel nekaj prav zanimivih pogledov, ki sem jih sam samo čutil, on pa jih je odlično izrazil z besedami: “Druga stvar je zavedanje, ki je produkt omenjene aktivnosti. Zavedanje alternativnih možnosti namreč. In zavedanje, da realne potrebe v današnjem času daleč ne sovpadajo več z vsiljenimi.” Hvala P.J..
Svobodna volja in zavedanje alternativnih možnosti
Projekt me prav res vodi v zavedanje alternativnih možnosti. Najprej pa bi rad kaj napisal o svobodni volji. Človek je bitje, ki mu je bila svobodna volja položena v zibelko. Lahko se sami odločamo, da storimo nekaj tako ali drugače ali pa sploh nič. Vendar človek ima le toliko svobodne volje kolikor si je v procesu vzgoje (tudi samovzgoje) izgradi, si jo nekako vzame. Odločitev, da “se grem” ta projekt je tudi sad svobodne volje.
Ni samo en način življenja, ni samo en način služenja virov za življenje, ni samo en način prehranjevanja, ni samo en način nakupovanja. Polno je alternativ, ogromno je možnosti izbire. Samo zavedati se je tega treba in jih pač s premislekom uporabiti.
V tem “prostoru” izbire je treba – kaj drugega kot – izbirati in izbrati. Kar pa ni, pa če se sliši še tako čudno, najbolj komodno. Bolj komodno je , da za nas izberejo drugi, da se podredimo nakakšnemu družbenemu avtomatizmu, da pač plavamo s tokom družbenih zahtev. In ugotavljamo, da se nič ne da, da nimamo možnosti. In jamramo.
Za dobro delovati v “prostoru” izbire je treba imeti kompetence (znanja, spretnosti, naravnanosti), ki si jih je moramo izgraditi. Kar pa je trdo delo. In spet izbira – da jih boš gradil, namreč. Aja, pa tudi pogum je potreben.
Realne potrebe proti vsiljenim
Drugo na kar nas je v svojem komentarju opozoril P.J. je zavedanje, da realne potrebe v današnjem času daleč ne sovpadajo več z vsiljenimi. Prav res. Marsikdaj imamo občutek, da nam je nekaj kar vsiljeno. Pa če spet pomislim na svobodno voljo: ni nam vsiljeno, pač pa puščamo si stalno nekaj vsiljevati. Nekdo drug odloča namesto nas kakšne potrebe imamo in kako jih zadovoljujemo. Nekdo nam je vsiljuje način življenja. Mi pa nič ne moremo za to, smo pač žrtev in žrtev mora jamrati.
Tale projekt je (četudi del hrane pridobim z vrta, ki je majhen, sedaj že na pol prazen) zelo zahteven. Prav zaradi zahtevnosti moram prav vsak dan, četudi mi pravzaprav ne bi bilo treba, premišljevati kako bom “prišel skozi”. Prostovoljno sem se izpostavil razmeram, ko moram premišljevati. Kar ni lahko.
V tem procesu (tokrat prehranjevanja) spoznavam kot je pravilno ugotovil P.J. kaj so realne (fiziološke) potrebe človeka in kaj je tisto več – za mene pravzaprav preveč. Torej ločevanje med resnično potrebo in tistim (od)več. Sedaj vem kaj je zame (poudarjam ZAME!) odveč na področju hrane, vem pa tudi, da se da podoben način razmišljanja prenesti na druga življenjska področja.
Tega vedenja pa ne želim vsiljevati nikomur. Zavzemam se namreč za koncept prostovoljne preprostosti, ki sem ga nekako opisal v svoji knjižici “Bolj preproste izbire”. Rad bi z vami drage bralke in bralci bloga zgolj delil izkušnje.
Foto: PhotoXpress
Odlično razmišljanje. Postavlja se mi vprašanje, kaj ti pomaga, da “razločiš” med realnimi in vsiljenimi potrebami?
Koncentracija vsakodnevnih podatkov je kakor koprena, ki zastira jasen pogled na realnost. Kaj nam torej ostane? Mislim, da je ravno pot, ki jo kažeš s tem projektom tudi “sistem” odmerjanja potrebnega od vsiljenega. Temu so nekoč rekli disciplina, ki je še bolje izraženo v besedi askeza. Vaja. In – osebno mnenje – samo s trdo vajo prideš do jasnega odločanja med vsiljenim in potrebnim.
Svobodna volja pa … je velik blagoslov in veliko prekletstvo hkrati.
@MMT: Hvala za tale odziv. Odgovor na vprašanje je: razmislek, v katerega me (trenutno) na področju hrane sili tale projekt.
Banalen primer: Prvi dan projekta sem si normalno, tako kot vedno pripravil čaj z limono. In izračunal. Čaj relativno malo, mala polovička limone pa je stala več ko 11 centov. 11 % dnevne porabe za polovičko limone in skoraj nič energije?? Ne bo šlo. Premislek: Kaj resnično želim iz te limone? C vitamin zagotovo, tudi kislost, še kaj? Kislosti ne rabim, C vitamin lahko dobim direktno z vrta – manj kot 10 m stran in ne več kot 5.000 km iz Argentine. Zraven pa pride iz Argentine še pošiljka vseh mogočih “cidov”, da “uboga” limona sploh preživi dolgo pot.
Prav imaš, tale projekt je samo ilustracija sistema, ki ga lahko uporabim(š) tudi na drugih področjih. Za hrano si pač določam kje je meja med tem kar fiziološko potrebujem in med luksuzom. Še nikoli je nisem tako jasno videl. Sam menim, da je treba določiti to mejo (povsod), potem pa luksuz zavestno in “po kapljicah” dodajati. To je naša odgovornost v skladu z zlatim pravilom, ki nas opozarja na odgovornost do drugih (na drugem koncu sveta in tudi bodočih generacij). Drugače rečem temu koncept prostovoljne prostosti.
Prav ugotavljaš, potrebna je disciplina, ki je sedaj kar nekako osovražena beseda, četudi izhaja iz latinske besede “discipulus” – učenec. Se jo je potrebno naučiti, vaditi, morda bolje pridobiti. In tale projekt je kot nalašč za to.
Za svobodno voljo bi rekel, da je blagoslov, a s tem nam je On dal tudi odgovornost za katero pa menim, da ni prekletstvo. In izkazal ljubezen ko nam je dovolil, da smo Mu podobni.
“Za svobodno voljo bi rekel, da je blagoslov, a s tem nam je On dal tudi odgovornost, za katero pa menim, da ni prekletstvo. In izkazal ljubezen, ko nam je dovolil, da smo Mu podobni.”
Zelo zelo lep citat za konec… ali morda začetek nečesa
novega, pametnejšega, odgovornejšega, bolj smiselnega?
Sadika limone obrodi tudi pri nas, če ji pozimi nakloniš kakšen topel kotiček. Brez cidov. Zraste iz limonine koščice. 0,00 eur.
In ko smo ravno pri limonah »moram« o tem napisati tudi svojo zgodbo:
»Lansko leto sem pridno shranjeval limonine peške in jih nato spomladi iz gole radovednosti posadil v lončke, ki so običajno namenjeni za rože. Dolgo časa se ni zgodilo nič. Nakar so počasi kalčki lezli iz zemlje in pričeli so se razvijati posamezni listi. Ko je imela sadika nekaj listov sem jih presadil v posamezni lonček oziroma cvetlično korito. Do sedaj so nekatere rastline – limone zrasle do 30 cm. Me prav zanima kakšen bo nadaljnja rast 20. sadik. Menda citrusi med katere spada limona odganjajo mrčes med katerim so tudi muhe, ki jih je poleti pri nas zaradi bližine kmetije in konj zelo veliko«.
Tale zgodba bo verjetno imela svoje nadaljevanje. Bom poročal o uspešnosti odganjanja muh in če bodo limone obrodile.
@sonce: Sedaj ko berem svoj citat v vašem komentarju, se tudi meni zdi dober. A ni zanimivo, kako taki komentarji (in zapisi seveda) rojevajo nove misli, ki vodijo v nova dejanja?
Hvala za “limonin” nasvet. Ali jo lahko posadiš kadarkoli?
Uf, sem imel nekaj dela s pregledovanjem izpitov in sem malo zanemaril dogajanje. Se opravičujem. Se zahvaljujem za izpostavljenost in me veseli, da sem s kometarjem zadel.
Mimo grede – nekaj EPP za zainteresirane. V vasici blizu nas domuje manjša mlekarna, kjer se da dobiti čisto pravi kefir iz pravih kavkaških kefirnih zrn. Kot večletni redni odjemalci lahko pohvalimo in pritrdimo “oglaševanemu” učinku.
@P.J.: Dobrodošel še naprej s komentarji. Ti prav z besedami izraziš, kar jaz samo čutim, pa ne znam povedati.
Hvala za take vrste EPP. Kje pa je ta mlekarnica? Pa še: ali se da dobiti tudi kefirna zrna?
@P.J.: Tudi mene bi zanimalo, če je možno dobiti samo kefirna zrna? Pa še nekaj, če mi ve kdo povedati: sem veganka in seveda ne pijem mleka. Bi mi zrna preživela v mandljevem mleku, sezamovem…? Sem in tja, recimo dvakrat na teden pa bi jih dala v kozje? Ve kdo, če je to dovolj pogosto? Zelo rada bi redno uživala kefir, zaradi vseh dobrih mlečnokislinskih bakterij in B-vitaminov, ki nastanejo ob fermentaciji….in vseh drugih pozitivnih učinkov.
Tanja se opravicujem za nevednost:
zanima me ce si vegan lahko uzivas kozje mleko, kravje pa ne?
To mi nikoli ni jasno in ce ti ni odvec bi te prosila za bolj popolno definicijo
vegetarijanec
lakto ovo
vegan
Hvala.
A.
Hej, Alpa, ne, ne veganci ne uživamo ničesar živalskega, nobenega mesa, nobenih izločkov živali (se pravi mleko:). Vegetarijanci ne uživajo mesa, a uživajo mleko in mlečne izdelke: recimo sir, skuta, jogurt itd. Kozje mleko sem omenila le zato, ker vem, da kefirjeva zrna ne morejo preživeti izključno v mandljevem mleku ali sojinem ali sezamovem in jih je sem in tja treba dati v neko živalsko mleko, da se “najejo” in potem spet nekaj dni zdržijo “na dieti” v enem od veganskih mlekov. 🙂
Lepo se imej, Tanja
Hej hoj.
Namenoma sem se ognil navedbe imena, brez privoljenja Aleša. Mlekarna je v Lazah pri Logatcu. Blagovna znamka je “Krepko”, dobi se ga tudi na policah v trgovinah. Je pa “tovarniška cena” občutno nižja.
Glede samih zrn pa tako – meni jih, čeprav sem tam delal na inf. sistemu ni uspelo naprosit. Mi je raje “šenkal” kak zaboj, kot da bi mi dal zrna ali izdal recepturo. 😀
Gre za starejšega možakarja, ki “živi svojo obrt” in (zaenkrat) še ne podlega “tržnim zakonitostim” in gradi na kakovosti.
Pred leti sem imela doma kefirjeva zrna, sem jih dobila od prijateljice. A potem nisem vztrajala, ker je bilo tega enostavno preveč.
Sigurno bi se dalo kje v Sloveniji dobiti kefirjeva zrna. Samo po kakšnih forumih za zdaro prehrano je treba pobrskati ali povprašati.
Ne vem pa, kaj je mišljeno z recepturo. Saj se jih samo da v mleko in ko je kefir gotov, spere in da v novo mleko.
Po moje tudi… Tudi pri nas so soj čas bila, saj ga je pokojna babica zavzeto pripravljala, tako da je bila to pri nas vsakdanja pijača.
Glede recepture pa nisem imel v mislih ničesar posebnega – vendar vsak mojster svoje obrti ima svoje prijeme, ki naredi končni izdelek edinstven. Jaz sem pa po naravi eno zvedavo bitje… 😉
V Vivi so objavili recept za kefir http://www.viva.si/Recepti/5900/Doma%C4%8Di-kefir. Zdaj je treba pa samo še kefirjeva zrna najdet. 🙂
Pozdravljeni!
Zanima me zakaj mi nikakor ne uspe natisniti knjižice Bolj preproste izbire? Ko z miško kliknem nanjo se zadeva niti ne odpre.
@Ina: To mi je pa čudno. Pri meni deluje v se normalno. Ali lahko poskusite s strani http://www.cerin.si/preprosteizbire. Vam bom poslal po e-pošti.
Za tiste, ki v spletnem brskalniku nimate prave različice vsadka z ogled PDF datotek a morda še en droben nasvet:
Z desnim gumbom miške kliknite na sliko in iz priročnega menija, ki se odpre, izberite možnost “Shrani mesto povezave”, oz. “Shrani povezavo kot”, oz. “Shrani cilj povezave”, pač odvisno od brskalnika, ki ga uporabljate.
Srečno!
Že od začetka spremljam vaš blog in seveda berem tudi komentarje.Nikoli se ne bodo vsi strinjali z vami , a marsikomu ste “dali misliti” .Marsikdo je že moral zaradi nuje (izguba službe in nizki dohodki) začeti s projektom “preživeti s čimmanj € na mesec”.V začetku je človek lahko prestrašen in jezen na cel svet,ker se mu to zgodi .A ker ni druge izbire ,je treba s projektom začeti.Pa lahko povem,da se človek kar dobro počuti , ko vidi , da se da pri marsičem prihraniti.Ljubitelji narave se naenkrat spet spomnijo ,kaj je mogoče nabrati v naravi zastonj in še bolj zdravo je kot kupljena hrana.In ko uspeš dobiti košček vrta , se odprejo nove možnosti.Lahko pridelaš vsaj nekaj hrane ,pridelava semen in vzgoja lastnih sadik pa ni samo finančni prihranek za naslednjo sezono , ampak tudi močna vspodbuda za vsakega vrtnarja.Tudi jaz sem žalostna ,ko vidim kako ležijo in gnijejo jabolka pod drevesi,ko se dajo koristno uporabiti za izdelavo sokov,kompotov,marmelade,peciva…Pa še kaj bi se našlo.Še bolj pa morda to ,da je večina tistih,ki imajo kar spodoben kos zemlje prej pripravljeni odšteti veliko denarja za okrasno rastlinje in gorivo , da vsak teden kosijo travo !!! Pridelava hrane “se pa ne izplača” ?!-Vaš blog je zanimiv,koristen in vspodbuden , zato ga bom spremljala še naprej ,kljub temu , da kakšen dan pojeste za nekaj centov “preveč”.Srečno !
@Alena: Hvala za tole vaše razmišljanje in podporo. se povsem strinjam.
Še to: Res pojem vsak dan za nekaj centov preveč, a tako pač je. Ko se več gibljem, pojem več, če manj pa manj. Včasih pa tudi samo preslabo preračunam … Poprečje je trenutno zelo blizu 1 €: 1,01 €.
Vse dobro vam želim.