Projekt 1 € na dan: Se da?

Ogromno ljudi po svetu živi za manj kot 1 € na dan. Po merilih svetovne banke je meja za ekstremno revščino – življenje pod 1,25 $ na dan, kar znese trenutno 0,96 € na dan, za zmerno revščino pa življenje pod 2$ na dan (= 1,53 €). Predstavljam si, da večino stroškov v nerazvitem svetu predstavlja hrana.

Pa sem pomislil, kako bi se v Sloveniji dalo živeti (v mojem primeru samo prehranjevati) za manj kot 1 € na dan. In to želim preveriti, tako, da se bom poskusil tako prehranjevati 2 meseca.

Namen

  1. Hvaležnost: Zavedam se, da sem premalo hvaležen za darove, ki jih prejemam (za to, da mi sploh ni treba misliti kje bom dobil hrano vsak dan, kje bom pil, kako se bom oblačil, …). Upam, da mi bo ta izkušnja pomagali pri povečanju moje hvaležnosti.
  2. Zavedanje o vrednosti hrane: Želim povečati pri sebi in v družbi zavedanje o tem, da velik del sveta živi za precej manj kot 1€/dan. Do sedaj pravzaprav sploh nisem pomislil, koliko porabim za hrano vsak dan. Priznam, da se včasih prenažiram – brez potrebe.
  3. Zgled: Želim pokazati, da se da trajnostno (zdravo, za daljše časovno obdobje) prehranjevati tudi z veliko manjšimi sredstvi. Izračunal sem, da sedaj za hrano v poprečju porabim okoli 5 € na dan, kar po moji oceni niti ni veliko. Porabo bom torej poskusil zmanjšati kar za 5 x. Izziv je velik.
  4. Iskanje alternativ:
    a) Lastna pridelava hrane:
    Naša družina ima vrt (okoli 45 m2 – sedaj v jeseni na pol prazen)  in sadovnjak z nekaj hruškami (3), ki ne rodijo in jablanami (10). Želim povečati lastno pridelavo hrane za kar imam vse možnosti, pa se mi ne ljubi. Hrane pridelane na svojem vrtu ne štejem v stroške, četudi se zavedam, da je s tem nekaj stroškov (gnojila, seme). Izračune bi z upoštevanjem te hrane močno zakompliciral.
    b) Načini nakupa: Potrudil se bom poiskati drugačne načine nakupa (direktno od proizvajalca, količinski popusti, …).

Pravila

Sem premišljeval kako naj bi se projekta lotil in sklenil, da bom postavil nekaj pravil, ki odgovarjajo namenom projekta.

  1. Družini ne bom težil. Ostali člani družine jedo normalno.
  2. Prostovoljnost: Za ta projekt sem se odločil prostovoljno, brez prisile. Zagovarjam koncept prostovoljne preprostosti in takega načina prehranjevanja ne vsiljujem nikomur.
  3. Manj ali enako 1 € na dan: Cilj bom poskusil doseči vsak dan, a mi zagotovo ne bo vedno uspelo. Kakšen dan lahko pojem za več, kar moram nadomestiti naslednje dneve.
  4. Projekt bo trajal 2 meseca (61 dni). Začne se 20. septembra 2010.
  5. Hrana mora omogočati moj življenjski slog. Mora biti zdrava, vitaminsko in mineralno bogata in energetsko zadostna. Hujšanje je dovoljeno do 83 kg. Teža na začetku projekta je 89,8 kg, višina 187 cm. Hrana mora omogočati aktivno življenje (vsaj 3 x tedensko telesna aktivnost, npr. 8 km lahkega teka).
    Izračun energijske porabe za moj bazalni metabolizem je 1.830 kkal/dan in za zmerno športno aktivnost ( 3-5 krat na teden) okoli 2.839 kkal/dan.
  6. Hrano pripravljam sam: Večino hrane si bom pripravil sam. Kjerkoli se bo dalo, se bom pridružil družinskim obrokom in izračunal svoj delež. Maso hrane (uporabljam profesionalno kuhinjsko tehtnico) in cene si sproti zapisujem.
  7. Doma pridelane hrane ne računam: Nekaj hrane pridelamo tudi doma in te hrane ne bom računal v stroške, četudi nekaj zapravimo za semena in hlevski gnoj. Poročam tudi doma pridelano hrano, tako da si vsakdo lahko izračuna svoje stroške.
    Ker si v sorodstvu delimo nekaj hrane, bom podarjeno hrano obračunal po polovični vrednosti.
  8. Službene poti, obiski: Če se bo zgodilo, da bom šel na službeno pot, na obisk ali se bodo pojavila kakšne druge okoliščine, kjer bo priprava hrane nemogoča in/ali izračun težaven, bom ta dan spustil in ga nadomestil. Tudi v takih okoliščinah se bom prehranjeval zelo zmerno.
  9. Etika: Hrane ne kradem, prosjačenje ni dovoljeno. Se ne “povabim” v goste in darov v obliki hrane ne sprejemam.

Dobrodelnost

Kar bo razlike med dnevno porabljenim denarjem za hrano in 10€, gre za dobrodelne namene. V mesecu dni bo v optimalnih razmerah zneslo 270 €.

Denar bom nakazal misionarju Pedru Opeki, ki skrbi za revne otroke na Madagaskarju. Podprl bom projekt “Obrok riža na dan – vsak dan”. Po koncu projekta bom denar nakazal v enkratnem znesku in potem še tri leta nakazoval po 5 € na mesec (tako poteka projekt). S 5 € misionar kupi 10 kg riža. Vabim vas, da k projektu pristopite še vi. Izrazite željo na missio@rkc.si.

Blog

Projekt bom opisoval v blogovskih zapisih, kjer bom objavljal: sestavo hrane, koliko stanejo sestavine, kako kaj pripravljam, kako nakupujem, koliko sem porabil in koliko gre v dobrodelne namene.

Dan 1: 20.9.2010

SKUPAJ: 1,41 € (+41 %)

DOBRODELNOST: 8,59 €

Povzetek: Dan 1 sem zastavil kar zares, a že vidim, da ne bo šlo lahko. Že pri zajtrku sem pojedel za skoraj ves dan. Zvečer sem bil kar lačen, pa ni bilo nobene športne aktivnosti. Poiskati bo treba rezerve.

Zajtrk (= 0,888 €)

  • 1, 5 litra pravega čaja: 2 vrečki čaja Mr. Perkins (H) = 0,055 €, 3 žlice sladkorja (=72 g) = 0,049 € (H – sladkor pakiran po 25 kg = 0,68/kg) 1/2 limone (=38 g) = 0,113 € (H – limone so iz Argentine!) SKUPAJ: 0,217 €
  • Ocvrt sir: Sir: 78 g (=4,49 /kg H – Trapist) = 0,350 €, 1 jajce (H) = 0,159 €, 112 g paprike (z vrta) 0,000 €, 1 žlica oljčnega olja (=10 ml) (Krkavče, kmetija, 10 €/l) = 0,100 € SKUPAJ: 0,609 €
  • Kruh: 80 g (H – 0,77 €/kg) SKUPAJ: 0,062

Malica (=0,189 €)

  • 170 g endivije z vrta (=0,000)
  • 40 ml sončničnega olja (H – 1,45 €/l) = 0,058 €
  • 200 g kuhanega krompirja (kmetija, 0,50 €/kg) = 0,100 €
  • 40 g kruha =0,031 €

Kosilo (= 0,337 )

  • Slivovi cmoki: TESTO + slive: 2 kg krompirja = 1,000 €, 1 kg sliv z vrta 0,000 €, 0,7 kg moke (H – 0,29 €/kg) = 0,203 €, 120 g masla (H-4,36 €/kg) = 0,523 €, 4 jajca (0,159 €/kom) = 0,636 €
    OPOMBA: Pripravil 20 cmokov/pojedel 1,5 cmoka = 0,178 €
    -Polivka: 80 g drobtin (M – 1,475/kg) = 0,118 € (pojedel četrtino), 100 g masla: = 0,436 €,  72 g sladkorja = 0,049 €
    OPOMBA: Pojedel 1/4 = 0,151 €
  • Jabolčni kompot: 2 kg jabolk z vrta = 0,000 €, 5 žlic sladkorja = 0,082 €
    OPOMBA: Nastalo 3 l kompota. Popil 3 dl = 0,008 €

Večerja (= 0,000 €)

  • Štiri jabolka z domačega vrta (=0,000 €)

H – Hofer
M – Mercator

Foto: webcatolicodejavier.org (Pedro Opeka)

116 odgovorov
      • Marko
        Marko says:

        Malo pozno si se spomnil tega projekta. Na vrtu bi lahko pridelal krompir, cvetačo in brokoli, fižol in grah, zelje in solato, – za juho pa korenček, kolerabo, cvetačo, por. Komplet vsa živila. in sadje tudi. Pa tudi gobe so meso revežev, čajev je polna gmajna in travniki.
        Edino moko, jajca in mleko, olje sol in sladkor je treba kupiti. Imam izkušnje, gradili smo hišo in šparali kot norci. (in še vedno šparam)
        Zdaj sem star v penzionu, otroci so šli po svetu, hišo mi bo pa država vzela, ker ne bom mogel plačevati davkov.

        Držim pesti, da bi ti uspelo!

      • Aleš Čerin
        Aleš Čerin says:

        @Marko: Ja, prav res. Vrt je pač precej prazen, tako, da z njega dobim samo solato in por, pa nekaj malega paprike in nekaj strokov fižola še imam.

        Eden od namenov projekta je tudi, da bi se malo bolj angažiral na vrtu. Drugo leto seveda. Moram pa zato biti še bolj iznajdljiv.

        Hvala ker držiš pesti. Zaenkrat gre dobro, malo me pa skrbi, ko bo pomanjkanje na vrtu res veliko, pa še kostanja bo zmanjkalo.

    • jst
      jst says:

      Bog ne daj da uspe-bo naša skorumpirana vlada vidla rezultate bo še te par evrov miloščine ki je nadomestek plače ukinila!!!!!!!!!!!!!!!

      Odgovori
  1. Danilo
    Danilo says:

    Odličen poskus Aleš:
    – za vztrajnost in doslednost
    – za solidarnost
    – za iznajdljivost
    -za preprostost seveda

    Srečno.

    Če pa boš kdaj preveč lačen, pa pridi na obisk. Saj stroškov za bencin nisi omejil 🙂

    Odgovori
  2. Damijan Prosenak
    Damijan Prosenak says:

    Veliko sreče želim. Slovenska Bistrica ni daleč od Morja, mogoče za en lahek tek ;-). Bo pri Danilu en obrok, pri meni pa drugi.

    Mimogrede: če bi upošteval vse stroške pridelave hrane, bi moral tudi stroške nabave in vzdrževanja zemljišča, dajatve … Kljub temu je poskus zanimiv. Še enkrat veliko sreče.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Damijan: Hvala za povabilo in dobre želje. Ja, zavestno nisem upošteval vseh stroškov pridelave hrane. Enostavno sem te stvari zanemaril, ker bi bilo preveč računanja in preveč komplicirano. Tako, da so cene doma pridelane hrane gotovo več kot nič.

      Odgovori
      • Špela
        Špela says:

        Aleš, kaj pa pijača? Samo pri zajtrku si računal čaj… čez dan piješ samo vodo? Res si car, da si se lotil tega. Upam, da ti uspe nabrati čimveč denarja v dobrodelni namen.

      • Marko
        Marko says:

        včeraj prebral v skripti “vzgoja za zdravje” da je voda najprimernejša pijača, vse ostalo predvsem obremenjuje organe in telo. ja, ni lahko navad spremenit. super projekt

  3. Gregor Cuzak
    Gregor Cuzak says:

    Aleš, spoštovanja vredno. Mene zlasti zanima, koliko boš shujšal. Vemo pa tudi, da 1 € tu v Sloveniji niti slučajno ni enako kot 1 € v Vietnamu. Tam za ta denar dobiš kar precej hrane, tule je pa hrana obremenjena s stroški storitev.
    Zanimiv izračun, ki se ga bom mogoče lotil jaz, pa je povprečna cena na 1.000 kCal za različna živila. Tu bo tudi odgovor, koliko je realna cena 2.500 kCal, ki jih potrebuješ. Sumim, da je precej več kot 1 €. rekel bi, da je okrog 2 do 3 €.
    Gregor

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Gregor: Ja, tudi mene zanima koliko bom shujšal. Hrana je pri nas res precej obremenjena. Sploh tista, ki je hudo predelana. Se bom enkrat lotil malo izračunavanja…

      Tole s kalorijami je zanimivo. Nekaj sem računal porabo za bazalni metabolizem in porabo za zmerno fizično aktivnost, nisem pa še začel računati, če dobim dovolj energije.

      Odgovori
  4. P.J.
    P.J. says:

    Čestitke. Sicer – roko na srce, dvomim, da ti bo uspelo preživeti v Sloveniji s priblžno 30 evri na mesec za prehrano, četudi bi kombiniral precej z lastno pridelavo, se mi pa vseeno zdi dober poskus za vsakogar, ki želi razmejiti osnovne potrebe od luksuza. In iz tega zornega kota kapo dol vsakomur, ne glede na “finese” končnega zneska. Mimogrede, sam ocenjujem, da je bolj realno nekje okoli 75 evrov na mesec (približno 2 in pol evra na dan) – sem eksperimentiral dalj časa nazaj, ko je vil še Tolar plačilno sredstvo in cene hrane nekolikanj nižje.

    Seveda ne smem pozabiti čestitati za plemenitost izraženo v dobrodelnosti, t.j. odpovedi “luksuznemu delu” v dobrobit tistih, ki hrano potrebujejo. Poklon od mene in – navijam zate.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @P.J.: Poskušam in o stroških, ki jih natančno beležim bom pisal, tako da bo razvidno. Dobro si se izrazil: želim razmejiti osnovne potrebe od luksuza. Sam bi dodal še od prenažiranja. In menim, da je to odgovorno do onih, ki nimajo.

      Odgovori
  5. Sabina Podjed
    Sabina Podjed says:

    Aleš, to je pa hud iziv. Sploh če se želiš zraven še zdravo prehranjevati. Poceni hrana (trgovinske blagovne znamke, diskonti…) je slabe kvalitete, tako da si s tem delaš samo škodo. Tisti, ki nimajo denarja, žal nimajo druge izbire, večina ljudi pa sploh ne razmišlja o tem, da je malo denarja = slaba kvaliteta.

    Slovenija je, kar se kvalitetne hrane tiče, zelo draga. Pa ne mislim, da bi se človek afnal glede tega, kar je. Poceni je tisto, za kar industrija dobiva subvencije (se pravi naš denar za poceni hrano gre po ovinkih k velikim firmam, ki proizvajajo poceni hrano, ki glede na to sploh ni več poceni.) in zaradi njihovega stremljenja po dobičku dobimo najslabšo kakovost. Drug skrit strošek je v tem, da ljudje zaradi nekakovostne hrane bolj zbolevajo in potem to plačuje zdravstvo. Sicer nekateri trdijo, da imamo danes tako pestro prehrano, kot je ni bilo nikoli v zgodovini, ampak kaj ko je ta pestrost tako nekakovostna (pesticidi, zelenjava in sadje, ki se obira nezrelo, pogosto obseva, šprica s posebnimi premazi, da ostane lepa na pogled oz. da ne gnije, da ne govorimo o tem, da pogosto sploh ne zraste v zemlji niti ne vidi dnevne svetlobe …)

    Jaz recimo ne kupujem belega sladkorja, rafinirane soli, rafiniranih olj … vse to pa stane. Kupujem tudi pri kmetih, ampak tukaj tudi ni kar pa je včasih tudi dražje – kmet npr. proda mleko pridelovalni industriji po 0,21 €, če ga pa ti kupiš pri njem na kmetiji, ti pa zaračuna po 0,80 € (ekološko mleko).

    Ah ja, ti priporočam kokoši. Jaz sem jih letos dobila tri iz eko farme, ki njim niso več dovolj donosne. 🙂 Pa imam skoraj vsak dan sveža jajčka.

    Sicer pa, super ideja in vso podporo ti želim!

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Sabina: Ja, res je velik izziv in trenutno mi niti še ne uspeva. Samo sem si rekel, da bom živel in nakupoval zdravo (vsaj ne slabše kot sedaj) in ne nujno najceneje. Tudi če bo malo več. Bom vsaj videl do kje se da.

      Nezdava hrana: Zelenjavo že precej pridelamo sami. Vsega seveda ne.

      Hvala za podporo.

      Odgovori
  6. Blaziek
    Blaziek says:

    Ja, ideja je super, samo žal v Sloveniji nemogoča. Zakaj? Napisali ste da ogromno ljudi živi z 1€ na dan, bolj natančno z 1$ (verjetno) Ampak zavedati se je treba da v večini držav kjer tako živijo, je tudi standard močno nižji od našega. Tako da težko je primerjat V in JV Azijo z Evropo. Ne da se. Tako da bi preživel vsak dan samo z 1€, bi moral imeti domačo hrano, vrt, njiva, polje … pa še to moraš nekje začet. Iz zraka še noben riža ali krompirja ali koruze ni pridelal … Drugače pa pohvale za dobro idejo.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Blaziek: Se zavedam tega, da je standard pri nas višji kot v Afriki in Aziji. Seveda. Samo hrana je precenjena, po moje. Veliko se jih “pase na njej”. Zemlje – tudi neobdelane je pa kar precej. Samo poglejte si naše vrtove – tudi moj je večinoma tak. Imam oblutek (vsaj zame to velja), da se na m ne ljubi.

      Odgovori
  7. Matej
    Matej says:

    Aleš, všeč mi je tvoje razmišljanje in namen, tudi če projekt ne bi uspel. V bistvu stvar meji na resničnostni šov (le da tokrat z dobro sporočilnostjo), zato me ne bi čudilo, če bi tvoj mini projekt postal odmeven.

    Konec koncev je bilo že večkrat dokazano, da narod rad gleda druge pri opravljanju težkih nalog in se ob tem naslaja. Fino je, ker boš morda s tem podal neko pozitivno sporočilo.

    Odgovori
  8. Tomaz
    Tomaz says:

    Zanimivo. Takšne omejitve povzročijo, da človek postane zelo kreativen. S polno ritjo je to težko.
    Bom spremljal tole, morda celo sam poizkusim.

    Imaš morda podatek, koliko pihneš na mesec za hrano in pijačo?

    Odgovori
      • Tomaz
        Tomaz says:

        Hm, po mojem so 4€ ekvivalentni tistemu 1$ v revnejših deželah.

        Zdele sem si šel po malico: sadni jogurt 1/2L + mala črna žemlja + dve banani + čokoladica = 2,16 €

        Jaz sem že zapravil za dva dneva 🙂

  9. Natan
    Natan says:

    Tovrstih poizkusov je bilo v tujini že mnogo, a neglede na to stvar izjemno podpiram, saj gre za domač poligon!

    Edino doma pridelana hrana se mi zdi rahlo “goljufanje”, saj si pri vsakem obroku imel po en kos doma pridelane hrane. Brez tega ne bi imel ne malice ne večerje. Vsekakor se zavedam da četudi si malo pomagaš z njo je projekt kljub temu pohvale vreden.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Natan: Ne, doma pridelana hrana ni goljufanje, ker je namen projekta tudi spodbujati svojo lastno pridelavo hrane in iznajdljivost pri tem. In tudi sedaj na jesen mi bo šlo tudi precej slabo …

      Odgovori
  10. bogimablog
    bogimablog says:

    Čestitam za pobudo,

    upam, da nam da to vsaj malo misliti.

    P.S. Vsak, ki vidi človeka, da se moli pred hrano (Kalvinisti, še nekateri drugi kristjani po svetu) – sedaj lahko razume zakaj. Zahvalijo se, da imajo kaj dati v usta, ker se zavedajo kaj pomeni preživeti z 1 €/dan.

    lp

    Odgovori
  11. dream
    dream says:

    Črtaj sladkor: itak ne koristi;-)) Ker veljajo tudi znajdenja (alternativni “nakupI”- poberi sladkorčke na kavah s frendi. A če te drugi častijo – to velja?

    Odgovori
  12. klotilda
    klotilda says:

    Bravo Aleš, izviren in koristen projekt. Verjetno res težko izvedljiv – naša razvajenost nima meja, morda bi bilo lažje, če bi se zanj odločila družina. Potem imaš recimo 4 € na dan – in za to se že da nekaj spraviti skup.
    Bom spremljala, M.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Klotilda: Ne, družini ne nameravam težiti s tem. To je pravzaprav prvo pravilo.

      Bo pa šlo, ker mi na manjka dosti. Samo malo me skrbi, če dobim dovolj kalorij. Jih ne štejem 🙂 Bom videl kaj bo kazala tehtnica.

      Hvala za dobre želje.

      Odgovori
  13. Don Marko M
    Don Marko M says:

    z 2€ na dan sem že probal, brez podpore domačega vrta, pa je nekako šlo mesec…pa nekaj kg dol seveda tudi……prvih par dni malo čudno počutje, tako bolj živčno v iskanju za nekaj pod zob in samoprepričevanju odpovedovanja, potem pa je kar šlo….še počutje se je vzdignilo v neko lahkoto…
    ampak tole za 1€ pa je že zelo zahtevna zadeva v naši podalspki, četudi s pomočjo lastnega vrta….sicer pa, Aleš, verjamem da zmoreš in da boš….le na vodo ne pozabi pa bo……
    pozdravljam pa tudi tvoj vzporedni dobrodelni cilj in sam sem že poslal mail na tisti naslov g. Pedru Opeki, ki je zame eden zelo redkih frajerjev v RKC, da prispevam par evrčkov….
    navijam zate…keep on rockin’…

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @DonMarkoM: Hvala, ker si se pridružil dobrodelni akciji in prispeval nekaj evrov. Koliko pa si? Bom pridodal k uspehu akcije …

      Zanimivo, da si že probal nekaj podobnega. Meni se zdita 2 € pravo razkošje 🙂 Počutje: Meni je v redu, teža je šla malo dol – za 2,4 kg v enem tednu (kar mi sicer paše, ker imam malo preveč), vendar v začetku sploh nisem pazil na kalorije. Sedaj računam in bom malo “pojačal”. Lakota me pa ne daje.

      Lepo te pozdravljam!

      Odgovori
  14. Martin
    Martin says:

    Krasen projekt.Na tak način bo začela razmišljat naša vlada, ki je sposobna posnemat vsakega idiota.
    To se pravi plače delavcev in pokojnine 30 ali 31 EU februar pa celo28 EU.
    Kaj takega pride na misel človeku, ki v življenju nima že več kaj koristnega početi.

    Odgovori
  15. ana kos
    ana kos says:

    Živjo!

    Ko tole malo gledam in berem in razmišljam, bi bila jaz čisto za tak poskus, samo ko bi se kdo drug šel matematiko …

    Sicer pa že leta in leta vem, da pri nas družina preživi z veliko manj, kot kje drugje morda le en član družine …

    Veliko blagoslova! 🙂

    Odgovori
  16. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Ana: Verjamem.

    Jaz se bom šel matematiko samo dva meseca, potem pa upam, da se me bo kaj prijelo. Je pa res kar naporno računati. Sem pa prišel do zanimivih zaključkov, do katerih ne prideš brez matematike. O njih bom pisal. Upam, da bodo ljudem kaj v pomoč.

    Odgovori
  17. sikorsky
    sikorsky says:

    zanimiv in občudovanja vreden poskus! mislim, da ti ne more uspeti niti s količinskim popustom pri nakupu hrane, kaj šele pod pogoji, v katerih živijo revni.
    pogosto dobijo res samo en evro na dan, torej imajo dnevno likvidnost 1 eur. ali pa recimo dva. za dva evra ne moreš kupit nič, ker ti nihče ne bo prodal 100 g krompirja za 0.1 eur.
    v to kalkulacijo bi moral vračunat še maloprodajno ceno za najnižjo možno enoto hrane, če bi jo kupoval z omejenim dnevnim proračunom.
    če ti uspe, poročaj! hvala

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Sikorsky: Hvala. Bom poskusil biti iznajdljiv … Primer: Polnovredno in odlične kakovosti mleko sem že našel za 60 centov – na mlekomatu v Dravljah.

      To, da revni dobijo samo 1 € na dan po moje ne drži. Vse subvencije so po moje izplačevane v večjih “kosih”.

      Odgovori
  18. Rok
    Rok says:

    Jaz vidim ta projekt bolj filozofsko. Vsak bo našel kaj, kar bi on drugače računal od Aleša. On ima tak pristop, jaz bi imel drugačnega. A ideja zadaj bi ostala.

    Vprašanje: kaj pomeni 1 EUR v okolju, kjer je ekstremna revščina? Primer: pri nas se dobi za 1 EUR 1 kg hrane. Tam bi dobili za ta denar več. Koliko? Ne vem. Zakaj? Ker gre pri nas hrana še skozi mnogo posrednikov in vsak posrednik hrano nekoliko podraži.

    Ideja: fer bi bilo, da bi upošteval nek faktor pretvorbe. Recimo, ugotovil bil, da če imaš tam 1 evro, bi si v povprečju lahko kupil toliko hrane, kot če bi imel pri nas npr. 2 evra.

    Aleš, je morda tvoj namen preživeti z enako količino hrane na dan, kot jo za 1 EUR dobijo v območju ektremne revščine?

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @ Rok: Hvala za tvoj pogled. Točno tako – pomembna je ideja zadaj, vsak bi pa računal malo drugače. In vsako računanje je pravzaprav odveč, ker jemlje čas. Po drugi strani pa jasen izračun osvetli kar veliko stvari.

      Gotovo 1 € v območjih največje lakote pomeni veliko več hrane kot pri nas. Po drugi strani, pa je 1 € pravzaprav razvrednoten. Ne zdi se nam, da to sploh kaj pomeni. Prav zato sem si zadal 1 €, ker je pri nas res težko se prehraniti z njim. In je zato velik izziv in zato ti da več možnosti za večji razmislek in bolj načrtno delo.

      Moj namen je pokazati, da se da trajnostno (pomeni zdravo: dovolj energije, mineralno, vitaminsko in beljakovinsko zadostno) prehranjevati z minimalnimi sredstvi, če imaš nekaj malega možnosti za pridelavo hrane. Kar v Sloveniji niti ni tak problem. Neobdelane zemlje povsod leži naokoli. Morda bo to zneslo kaj več kot 1 €. Vsekakor ne bom tvegal zdravja. To se mi ne zdi prav in ni moj namen trmariti.

      Sem vesel, da me spremljaš. Lepe dneve.

      Odgovori
  19. ana od srca
    ana od srca says:

    Jaz pa kar mislim, da z evrom morda moremo preživeti (da pač kupiš, kar finačno moreš, a na kvaliteto ne moreš veliko gledati), precej pa dvomim, da bi lahko kvalitetno živeli – razen če bi sami lahko precej pridelali.
    Res je pa, da poskusila nisem. Vsaj ne takole zares. Tako, da bi natančno vedela, kam je šel posamezen evro.
    Če pomislim, je šolska malica 1 evro.
    Nič, najbolje, da te spremljam, da vidim! :-))

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @ana od srca: Ja, tako je če žal nimaš. A tudi tu je treba gledati na kvaliteto kolikor se da. In verjemi, da se nekaj da. Npr. kupiti polnovredno mleko pri kmetu za 60 centov za liter. To je čisto drugačno mleko kot v Marcatorju generik za 67 centov. Res da moraš na pot do kmetije,a če je spotoma, je v redu.

      Treba je poskusiti, pa vidiš kako postaneš iznajdljiv. Predvidevam, da bom do konca spravil že precej pod. Kot npr. kruh, ki sem ga z domačo peko pocenil s 77 (1 dan star kruh v Hoferju) na 34 centov – za več kot 50 %.

      Odgovori
  20. Don Marko M
    Don Marko M says:

    🙂 saj 2 € tudi sta pravo razkošje 🙂
    moje izkušnje se od tvojih razlikujejo le v tem, da sem dejansko vso hrano kupoval, saj za lastni vrt v naselju kjer živim ni prostora….ampak iz tistega poizkusa sem odnesel ogromno novih spoznanj, katere še danes pridoma uporabljam….predvsem v odnosu do hrane….
    za projekt Pedra Opeke pa bom nakazal 20 € takoj, ko mi dostavijo položnico – po 5 € na moje družinske člane….
    ti pa kar pogumno naprej in upam, da ti ne bo potrebno menjati kompletne garderobe, kot sem jo moral jaz potem….. 🙂 ….kar pa je minimalen strošek v primerjavi z kasnejšim neprimerno boljšim počutjem…

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Don Marko M: To pa je super, če nisi ničesar pridelal doma in zmogel z 2 €/dan. Da si shujšal je čisto normalno. In kot vidim ti je všeč 🙂

      Ja, tudi sam bom odnesel veliko spoznanj, ki upam me bodo vodila k osebni prostovoljni preprostosti.

      Hvala za dar misionarju.

      Odgovori
  21. urša
    urša says:

    seveda, ja. pr hrani se ne špara tkole, sej konc koncev to JEš. Lah pa kje drugje mogoče. Bi se pa obregnila tudi v tole: če doma pripravljaš, tudi z nečim pomivaš posodo, tudi plačaš elektriko za hladilnik, moraš si kupiti kuhinjski pribor, na nečem moraš kuhat. Da si izpustil pridelke z vrta, mi sploh ni logično, saj so kot prvo precej hranljivi, če imaš raznolike, kot drugo pa rabiš za to kos zemlje, čas in denar.

    Moti me pa tudi, da nisi upošteval, da je v sloveniji že itak dražja hrana kot v državah tretjega sveta, kjer preživijo z manj kot evrom.

    Za nameček pa še: voda po Sloveniji ni povsod pitna, a to si upošteval? Že sam za tekočino, navadno vodo, daš nekaj denarja na dan.

    Podpiram pa to, da se ne prenažiraš.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Urša: Ne gre za šparanje. In tudi ne govorim o tem, da živim za 1 € na dan, pač pa da se prehranjujem (pa še to ob upoštevanju pravil). Morda ob kakšnem drugem projektu, ki bo drugače naravnan. Morda bi bilo fino, da si ogledate tale prvi zapis bolj podrobno, kjer kar podrobno opišem namen projekta in tudi pravila.

      Verjemite, da je prehranjevanje za 1 € na dan zelo zahtevno tudi če uporabljam nekaj zelenjave z vrta. Vrt ni velik (25 m2) in je sedaj na jesen že precej prazen. In prav to, da bi imel še bolje obdelan in tudi večji vrt je tudi eden od namenov.

      Če je hrana v Sloveniji dražja kot v državah tretjega sveta, je torej zame še toliko večji izziv, kajne?

      Zakaj naj bi upošteval, da voda v Sloveniji ni povsod pitna. Projekt sem zastavil za razmere, kjer živim sam in ga ne vsiljujem ljudem. Sploh pa ne svoji družini. Samo želim, da bi kdo morda pobral kakšno dobro idejo. Jaz sem jih že veliko.

      Vse dobro vam želim.

      Odgovori
  22. matej
    matej says:

    Da izpišem samo en dan
    Dan 1: 20.9.2010 = SKUPAJ: 1,41 € (+41 %)

    “112 g paprike (z vrta) 0,000 €
    170 g endivije z vrta (=0,000)
    1 kg sliv z vrta 0,000 €
    2 kg jabolk z vrta = o,000€
    Štiri jabolka z domačega vrta (=0,000 €)
    Vmes pijem pač vodo. Voda je v Ljubljani primerna za pitje in je ni treba kupovati. ”

    Pa koga ti farbaš, da ješ za 1 € na dan. Vse dobrine iz tvojega vrta marsikoga drago stanejo (paprika, gendivija, slive, jabolka in voda). Lahko je flancati v tri dni, zraven pa se nažirati z sadjem in zelenjavo iz vrta bolj kot marsikateri povprečni Slovenec na dan.

    lp
    m.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @matej: Vrt je majhen in sedaj na jesen precej prazen, tako, da en dobim vsega z vrta. Sicer pa je moj namen, da bi tudi samega sebe spodbudil, da bi vrt bolje obdelal in da bi ga še razširil.

      Po Sloveniji je kar precej neobdelane zemlje in verjamem, da bi se jo dalo bolje obdelati.

      Marsikje leži ogromno sadja po tleh, pa ga nihče ne pobere. Jaz ga do sedaj cedlo na svojem vrtu nisem. Sedaj ga.

      Še tole: Se ne nažiram, ta izraz se mi zdi nespoštljiv. Tudi povečanje hvaležnost (pri meni) do darov, ki so nam dani je eden od namenov projekta.

      Lepo vas pozdravljam in vam želim lep dan.

      Odgovori
  23. nika
    nika says:

    Že res, da v pravilih piše, da se cene semen, sadik ne upošteva ampak vsak, ki ima svoj vrt ve, da to ni nek zanemarljiv strošek.
    Nikjer ne piše koliko se porabi plina, elektrike, plina za pripravo jedi.
    Poraba začimb(sol, olje, kis…)

    Pri 1€ na dan nič od zgoraj naštetega ni zanemarljivo, brez tega in najbrž še česa je vse skupaj brez pomena.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @nika: Seveda, da seme nekaj stane, sadike pač vzgojimo sami. Nekje si pač človek mora postaviti mejo – tu mislim pri računanju, ker bi se mi življenje preveč zakompliciralo. Elektriko upoštevam pri ceni kruha. Da spečem 2,2 kg kruha porabim za 18 centov elektrike. Da se segreje 1 liter vode do vrenja stane okoli 1 centa. To se mi zdi zanemarljivo in ne računam za ta namen. Morda ob kakem drugem projektu.

      To, da ne upoštevam olja in kisa ni res. Dobro si poglejte blogovske zapise. Soli res ne upoštevam, ker je zanemarljiva 38 centov/kg. Nisem prepričan, da jo bom porabil 0,5 kg v teh dveh mesecih.

      Še enkrat, nekje si je treba psotaviti mejo, da si ne uničiš življenja pri kompliciranju. Poanta po moje še vedno ostaja ista.

      Odgovori
  24. matjaž
    matjaž says:

    Vprašal bi Vas, kako bi pa preživeli za 1. evro v dveh zimskih mesecih. Pa brez grama mesa ???

    Lahko je to početi v jesenskem času, ko je že v naravi vsega dovolj in povečini zastonj.

    Pohvale vredna pa je le dobrodelna akcija….

    Odgovori
  25. Iztok
    Iztok says:

    Spoštovani !

    Res od srca iskrene želje k uspehu projekta. Popolnoma ga razumem in mi je izredno všeč. Ko kolesarim po okolici LJ opažam koliko dobrot narave gnije po vaških cestah me srce boli.(nepobrano sadje).Posebno ko slišim da je ne vem kakšen % ljudi “kao” na robu revščine (preživetja).

    Neobdelane a uporabne zemlje povsod zadosti, a kaj ko je lažje v težavah bentiti čez vse in čakat na podporo.

    Ni mi pa jasno zakaj večina misli, da boste blazno shujšal. Verjetno pa obstoja bojazen da se navadite na ta način prehranjevanja. Kaj pa potem ? 🙂

    Kjer je volja je pot. Keep on.

    Pozdrav

    Iztok

    Odgovori
  26. Neža
    Neža says:

    Vse super in fajn. Ampak, če v uvodu govorite o tem, da nekateri ŽIVIJO za 1 EUR/dan, se rahlo zatakne…Sklepate, da je hrana večina. Če si pogledate račune in upoštevate tudi delo, čas in vse tiste po vašem zanemarljive stroške, boste videli, da to ni res. Isto velja za pitno vodo. Uredu, ne upoštevate, kako je drugje, koliko stane hrana itd. Ampak potem je tisti uvod zavajanje, ker s tem, kar vi počnete, nima nobene zveze. Če bi se radi približali takšnemu življenju, kot ga opisujete na začetku, boste mogli zadevo zastaviti drugače.

    V trgovinah iščete cenejšo hrano, kar pomeni, da letite od tja drugam. Torej, kar prišparate pri hrani, zapravite na bencinu (ok, kolo. to ni ravno vedno možno, kaj.) in času. Zanemarljivo?

    Kar se pa tiče neobdelane zemlje, ki je je ogromno v Sloveniji..ja, jo lahko obdelam? A je moja? In a naj bo cela Slovenija obdelana? Gozd in travniki verjetno nimajo smisla?

    Dobrodelne namene vedno pozdravljam, pogosto pa mi ni jasno, zakaj Slovenci tako radi pomagajo tujim državam, ko pa je tukaj toliko revščine. Rajši nakažite denar tja v glavo kure recimo. Ali pa meni. 🙂

    Odgovori
    • Rožle
      Rožle says:

      Alo Neža!

      Meni pa gredo ful na živce “kr eni”, ki s svojim kritiziranjem in nevmesnimi pripombami :”Ali pa meni. :)” uničujejo oziroma omalovažujejo delo drugih.
      Kot prvo, se mi zdi da je projekt čisto u redu, da se empirično preizkusi ali je stvar delujoča.
      Kot drugo nas malo nagovori k temu, da bi mogoče lahko bili oz. živeli malce skromneje, kot živimo – poglejmo resnici v oči živimo v izobilju – zavrtimo čas nazaj za pol stoletja, kaj so imeli takrat in kaj imamo dane, neprimerno vsega preveč. Včasih si šel v trgovino če si rabil hlače in če so jih slučajno imeli in so ti bile po nekem čudežu parv in so bile celo cenovno toliko ugodne, da si si jih lahko privoščil si jih seveda kupil, ne glede na barvo, kroj itd., danes pa če niso roza, šivane z zlato nitko, tremi sivkodrlajsastimi prečnimi progami in posute z ne vem čim… nam sploh všeč niso. V slabih sto letih pa smo z pehanjem za vsemi dobrinami, ki jih potrebujemo ali ne uničili zemlj, ki je tu že nekaj miljonov let. Torej je zmernost oz. skromnost več kot dobrodošla v današnjem času. Še posebej če se primerjamo s tretjim svetom, kjer za pest riža hodi cela družina cel mesec na delo, da lahko preživi. Da pa lahko preživi tam delavec izpostavlja svoje življenje in zdravje v proizvodnji raznih zadev, ki za življenje niso nujno potrebne v nešem svetu, imamo jih za luksuz, oni pa umirajo pri štiridesetih zgarani in zastrupljeni v velikih mukah, zato da bogati kapitalisti živijo svoje neskromn življenje.
      Zadeve pa se selijo tudi k nam in vse več jih je ki garajo za “štipendije” medtem ko večina bogati in živi zelo neskromno z vsemi luksuznimi dobrinami, ki jih niti ne rabi, medtem ko si prvi lahko komaj privoščijo le najnujnejše, če si sploh lahko.
      Alešev projekt se mi zdi zanimiv in me navdihuje, da se oziram sam vase, kje bi sam lahko bil skromnejši in tako prijaznejši do vseh predsem narave in soljudi. Morda bi s tem prispevali kak freon manj za na ozon in kakšen prijaznejši dan za nekoga, ki ga morda niti ne poznamo in sploh ne vemo da obstaja, s tem bi prispevali za priaznejši jutri nas samih in kar je najbolj važno naših otrok, katerim vsi, ki jih imamo želimo samo najboljše.

      Bravo Aleš!!!

      Odgovori
      • Aleš Čerin
        Aleš Čerin says:

        @Rožle: Hvala za vašo podporo. Glejte, nekateri projekt razumejo tako, drugi drugače. Sam se ne sekiram zaradi medijskih odmevov, ki so nekateri tudi precej nagativni.

        Sem vesel, da vas projekt navdihuje. Lep dan vam želim.

  27. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Neža: Hvala, za vaš komentar. Seveda, bi se dalo tudi kako drugače izpeljati tak porjekt. Sam sem si ga zamislil takole, postavil namen in pravila in verjemite, da v Sloveniji ni lahko se prehraniti za 1 € na dan.

    Definicija revščine mi je bila bolj v spodbudo in navdih, kot pa da bi se želel približati razmeram v nerazvitih državah.

    Ne letam od trgovine do trgovine, pač pa skoraj vse opravim s kolesom in še to večinoma v dveh trgovinah (M in H), ki sta dokaj blizu mojega doma (0,5 in 2 km). Nekatere reči kupim spotoma – imam pač srečo, da ob obisku hčerke kupim mleko pri bližnji kmetiji. Vem, da vsi ne moejo tako, ampak tega ne vsiljujem. Vsak si najde svojo pot v kot pravim “bolj preproste izbire”. Jaz sem izbral tako in jo popisujem v tem blogu. Enako velja za zemljo. Vsak se lahko znajde po svoje.. Verjemite, da je marsikaj možno ko človek takole zaostri kot sem sam.

    Sam pravim, da je treba pomagati tam kjer je najbolj potrebno in sem se odločil kot sem se. To, da mora pomoč ostati v Sloveniji je po moje zelo omejeno gledanje na človeka. Vsi imamo enako človeško odostojanstvo. Pa še to: tu v Sloveniji lahko pomagam še kako drugače (s svojo angažiranostjo, ker je še bolj pomembno), “tam doli” pa edino z denarjem, ki bo šel po moji presoji v prave roke.

    Odgovori
  28. Janez
    Janez says:

    Vaš projekt mi je zelo všeč, kot ste rekli je to na nek način preizkušnja samega sebe. V preteklosti so si vsi ljudje pridelali vso hrano za celo leto sami, bili so odvisni sami od sebe. Sedaj je vse drugače, in le peščica ljudi “kmetje” hrani velika mesta. Nekdo je komentiral da so tudi semena, in delo ki ga vložiš v obdelovanje vrta nek finančni strošek, vse to je dokaz da je vse več ljudi razvajenih, nekateri se ne zavedajo da so popolnoma odvisni od drugih. Denar je pomemben to vsi vemo. Če pa pomislimo kaj z denarjem lahko naredimo, ko bodo zaradi naravnih katastrof in svetovne politike trgovine prazne. K (Učiteljica vpraša Janezka. “Kako se pridela krompir?” Janezek odgovori. ” Greš v Spar in ga nabereš.” )

    Odgovori
    • Janez
      Janez says:

      Podpoiram pa tudi vašo odločitev, da pomagate Petru Opeki saj ga osebno poznam in sem z njim preživel kar nekaj večerov na krušni peči in ga poslušal, ko mi je pripovedoval zgodbe življenja ljudi, ki niso nič drugačni so le revni, a vendarle bogatejši.

      Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Janez: Prav to kot pravite: v preteklosti so ljudje pridelovali svojo hrano. Sedaj smo v eni generaciji skoraj v celoti “obrnili ploščo” – ne pridelamo prav nič. Še sam sem se zalotil, da imam neverjetno majhen vrt v primerjavi s tem, kar bi lahko imel. Zanimivo ne? Kar zaupamo, da v nekakšnih tovarnah pridelajo za nas kakovostno hrano. Po moje je ne …

      Odgovori
  29. ana kos
    ana kos says:

    Kot pravi Janez, je tud iz mlekom tako.
    Nek otrok, ki je vedno rad pil mleko, je bil čisto zgrožen, ko je potem enkrat videl, da pride mleko iz hleva! Mleko je ja iz tovarne! 🙂

    Odgovori
  30. Neža
    Neža says:

    Živjo.
    @Rožle: ne razumem, moja pripomba ni neumesna. še posebno pa ne vidim, kje bi z njo omalovaževala delo kogarkoli. tvoja nesramnost ni preveč na mestu.
    Kar se tiče tvojega opisovanja, kako grozno je človeštvo, ker si kupi taketake in take hlače, namesto navadnih – ja, se strinjam. zavedaj pa se, da k temu teži družba. in če ne slediš družbi, si izobčenec. in če si lahko privoščiš, si pač kupiš lepe hlače in ne le uporabne. če pa nimaš denarja, si kupiš slabe in grde. kupovanje nekvalitetnih stvari pa za moje pojme ni smiselno iz večih vidikov..pa včasih ni izbire..
    Zalo nadroben opis revščine si nam privoščil. pa ravno na to opozarjam. ko si bo nekdo znižal hrano na 0-10 centov/dan, pa bo živel od koreninic in kostanja in vsega, kar bo našel v naravi, pa bomo lahko govorili o primerjavi.

    @Aleš: Nisem rekla, da mislim, da mora pomoč ostati v Sloveniji. Samo čudim se, da ljudje tako radi segajo v tujino. Ker tu so tudi hudi reveži.

    @Ana: Mleko ne pride iz hleva, ampak iz krave 🙂 Dugače pa..to, kar zdaj omenjaš, je stvar osnovne izobrazbe. Marsikdo je kriv, da otrok tega ne ve. Pa ni treba imet živine doma zato.

    Mislim, ljudje božji..saj imate lepe namene. Ampak svet pač ni več tak. Nimamo več menjave dobrin, imamo denar. In ta je gonilna sila. Ne more si več vsak svoje srne zaklati, ne more si več nabrati jagod, da celo pleme preživi. Aleševa akcija je superduper dobronamerna (doniranje denarja) in delni recept, kako šparati pri hrani. To je vse. Za svoj stik z naravo in odnos do nje ste odgovorni sami in ni vam nobena tovarna ničesar kriva.

    lp,N.

    Odgovori
  31. ana kos
    ana kos says:

    Neža, seveda: mleko je od krave! 🙂

    Zrasla sem na kmetiji, kjer smo imeli ponavadi 6 krav. In z družino precej hodimo gor, pa vendar je veliko stvari, ki jih moji mestni otroci več ne poznajo … pa ne le moji, temveč tudi nečaki, ki živijo tam gor, jih ne …

    Lp!

    Odgovori
  32. P.J.
    P.J. says:

    @Neža, z vsem dolžnim spoštovanjem si bom vseeno upal trditi, da ste rahlo zašli iz teme. Aleš je dal resda v izhodišču z območji iz t.i. tretjega sveta in tudi tam je treba vložiti neko delo, ki po potrebi nadomesti denarni tok.

    Sicer sem sam ocenil, da se bo številka realno na koncu ustavila kvečjemu nekje pri cca. 75 EUR na mesec, ko bo prištel tudi “oportunitetne stroške”, pa vendar se mi zdi akcija/projekt ravno iz izhodiščnega zornega kota nadvse na mestu.

    Spadam v kategorijo ljudi, kjer kljub temu, da se religiozno ne opredeljujem, za mizo zahtevam zahvalo za hrano (najmanj tistemu, ki jo je pripravil). Hvaležnost se mi zdi vsekakor vreden motiv.

    Druga stvar je zavedanje, ki je produkt omenjene aktivnosti. Zavedanje alternativnih možnosti namreč. In zavedanje, da realne potrebe v današnjem času daleč ne sovpadajo več z vsiljenimi. Zavedanje, da zadovoljevanje osnovnih potreb ne pomeni nujno asketizma.

    In nenazadnje sporočilo o delitvi, ki je skrito v dobrodelnosti… Sporočilo, da se je mogoče brez škodljivih posledic zase odpovedati tistemu, kar imam preveč in to podeliti z nekom, ki ima premalo. Čeprav sem tudi sam bolj pristaš modela “naučiti loviti ribe”, kakor “dati ribo”, pa se mi zdi Alešev poskus “podati roko” več kot na mestu.

    Bi se obregnil še ob vašo pripombo o denarni ekonomiji… Danes skoraj nimamo več denarne ekonomije, pač pa ekonomijo t.i. “virtualnega denarja”. Gotovine je namreč v obtoku presneto malo glede na obseg transakcij, pa še ta nima zadaj realnega kritja, pač pa “prihodnjo vrednost”, za katero ni jamstva. V zgodovini so se vedno menjavala obdobja “vrednostnega denarja” in “virtualnega denarja” na tak način, da je ob krizi virtualnega najprej poskočila blagovna menjava, šele nato je trg odreagiral s korektivom vrednotenja denarja.

    Sicer pa ne glede na to, ali bo Alešu uspelo s 30 evri na mesec, kot si je zastavil, s 75-imi, kot sem jaz ocenil ali kako drugo številko, je sporočilo projekta nadvse pomembno in dobro bi bilo, da bi dospelo na uho čim širšemu krogu ljudi.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @P.J.: Hvala za tale konstruktiven komentar. Odlično si zadel bistvo, ubesedil to kar imam sam v mislih. Predvsem tole je to kar želim prenesti: ” … zavedanje, da realne potrebe v današnjem času daleč ne sovpadajo več z vsiljenimi.”

      Pedra Opeko se izbral ravno zaradi njegove drže pri pomoči ko ljudem (odraslim) ne daje ničesar zastonj, pač pa jim omogoči, da si sami pomagajo. Riž pa otrokom pač daje. Se tudi sam zavzemam za tak način solidarnosti. Na Drugem svetu sem pisal prav o tej t.i. lažni solidarnosti: “Solidarnost, ki crklja, ni nobena solidarnost”

      Odgovori
  33. Iris
    Iris says:

    Zanimiv poskus, upam, da si ne boš preveč pokvaril zdravja.
    Ampak mislim, da če tako živiš, se prej zrediš kot pa shujšaš. No, razen, če ti bo od teh obrokov ostalo dovolj energije za šport.

    Zanimivo bi bilo, če bi se prej posvetoval z zdravnikom, glede krvne slike in drugih zadev, da bi vedeli kako zdravo je živeti z 1€ na dan, ne pa samo to, če lahko preživiš.

    Držim pesti, da ostaneš zdrav.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Iris: Sem naredl laboratorijske teste in jih bom po koncu dveh mesecev ponovil, tako da bom videl, če si bom kaj pokvaril zdravje. Občutek pa imam, da še nikoli nisem jedel bolj zdravo.

      Prav namen mojega projekta je, da pokažem, da se da ne samo preživeti, pač pa se trajnostno in zdravo prehranjevati za približno ta denar (in ob pogojih, ki sem jih postavil v tem zapisu).

      Hvala za podporo.

      Odgovori
  34. sonce
    sonce says:

    Po naključju sem našla to stran, ko sem na googlu iskala recept
    za kisanje repe 🙂 Moram priznati, kapo dol za ta projekt. Glede na to, v kakšnem stanju je ta država, mislim, da bi ga lahko uspešno “razširil” na vso državo. Sicer pa sami tako malicamo že kar nekaj časa, in lahko z veseljem povem, da smo prišparali kar nekaj, kljub temu, da jemo dobro. Vrt se vsako leto širi. Največ časa in ( na začetku ) več denarja vzame shranjevanje hrane za zimo, ampak vaja dela mojstra in si vsako leto bolj vešč raznoraznih opravil v povezavi s hrano, pa še ena dobra stran tega je tudi to, da pri nas otroci, za razliko od mnogih sošolcev vedo, da mleko pride iz krave in sami obvladajo celo peko dobrega kruha 🙂 Vzporedno s tem, se jim kar sam privzgoji model samostojnosti.
    Edina razlika je verjetno v tem, da si ne moremo privoščiti, da bi denar nakazovali na Madagaskar, temveč z njim pokrivamo stroške, katerih prej nismo mogli, nekaj pa ga nakupčkamo, da bi lahko enkrat kupili lasten košček zemlje.
    Mimogrede, mleko dobimo kar direkt izpod sosedove krave za 50 centov, iz tistih jabolk pod drevesi si pa lahko sproduciraš kar nekaj odličnega soka. Jajca kupujemo domača za 1.5 eura, kokoši so na paši in nahranjene z žitom, pa tudi sicer velja za ostale stvari (npr. moka, orehi ipd. ) zlato pravilo, da rajši kupujemo od kmetov kot od Merkatorja. Čisto enostavno, pelješ otroke na izlet in zraven kupiš še jajca.
    Vsekakor, še enkrat zelooo pohvalen projekt, upam, da bo kostanja dovolj, pa nikar ne pozabi na topinambur, ki prav tako raste vsepovsod naokoli kar zastonj. 🙂 Samo skopat ga je treba.
    Sicer pa je po svetu že na milijone ljudi, ki se ukvarja z idejo trajnostne samooskrbe in jo pridno dodeluje, vedno potuhta kaj novega. Ti prilagam link enih malo bolj znanih, ki so že dooolgo tega populili vse drage rože okoli hiše ter jih nadomestili z takšnimi, ki jih je možno tudi pojest. In to sredi mesta.

    http://www.youtube.com/watch?v=mCPEBM5ol0Q

    Srečno!

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @sonce: Hvala za podporo. Sem vesel, da so še taki, ki jih delo na vrtu veseli. Tudi sam sem že malo začel širiti vrt. Se že pozna …

      Hvala za info o topinamburju. Sem našel na internetu stran o njem: http://www.topinambur.si. Kje se ga pa najde?

      In seveda hvala za zanimiv filmček.

      Vse dobro vam želim.

      Odgovori
      • sonce
        sonce says:

        Zanimivo je, da mnogi delo na vrtu povezujejo z neprestanim garanjem, pa temu še zdaleč ni tako. Če bi bilo po moje, bi uvedla zakonsko pravico, da se košček vrta, motika in semena brezplačno dodeli vsem ljudem s denarnimi, zdravstvenimi in psihičnimi problemi.
        Topinambur pa je v zadnjih vzdihljajih cvetja, prepoznaš ga po 2m visokih, rumenih, majhnim sončincam podobnih cvetovih. Raste pa večinoma v nižinah, ob gozdnih robovih, ob rekah in vlažnih travnikih. V okolici Ljubljane bi se mogoče našel ob Savi in na barju.
        Sicer pa tudi pozimi baje zdrži v zemlji do -30 stopinj, zato ga lahko nakoplješ sproti, po potrebi.

        Vse dobro in še naprej tako lepo!

  35. Turdus
    Turdus says:

    To so konkretni koraki k zdrav(ljen)ju zemlje in ljudi!
    Če me ima nekdo samo deklarativno rad, lahko usahnem vsled njegovega zgolj besedovanja . . .
    Bravo Aleš in komentatorji!

    Odgovori
  36. Tanja
    Tanja says:

    Najprej pohvala za projekt – tudi sama verjamem, da se preveč hrane stran meče in niti ne izkoristi vseh možnih virov hrane – in da nam kljub temu, da za hrano zapravimo vedno več, kvaliteta hrane, ki jo na koncu le pojemo, dejansko pada… zaskrbljujoče

    Bi pa imela povratno informacijo na vašo predstavitev na televiziji – jaz je nisem gledala – sem pa že prej brala vaš blog, tako da ko je tema nanesla na oddajo, sem bila precej presenečena, da ste ljudi , ki so vas gledali po televiziji, uspeli precej negativno razburiti – v družbi nas je bilo 6, od tega so vas 4je gledali v oddaji (le jaz, ki sem vas poznala iz interneta) in vsi so bili negativno nastrojeni o vašem projektu, saj vam je očitno uspelo prikazati, kot da je z 1€ na dan je preprosto preživeti in da razni penzionisti in delavci ne bi smeli več jamrati o visokih stroških, če pa osnovna hrana stane le 30€/osebo na mesec.
    Na blogu sicer relativno jasno piše katerih stroškov vse niste upoštevali in tudi to je jasno, da imate srečo, da imate vrt (v primerjavi z ogromno populacije, ki živi v blokih in imajo na voljo le tržnico) – z nastopom na televiziji pa ste uspeli ustvariti precej negativen odziv in ste dosegli drugačen efekt, kot je namen vašega projekta. Žal…
    Lahko da je posledica tv editinga, vseeno pa za vnaprej priporočam, da vnaprej pazite pri podajanju svojega sporočila, saj verjetno tudi sami veste, kako hitre pride do šuma v komunikaciji in je škoda, da pozitivno usmerjen projekt dobi tako negativen prizvok

    Odgovori
  37. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Tanja; Ja, odmevi na projekt so zares zanimivi. Ljudje, ki spremljajo blog ali se vsaj malo poglobijo v smisel projeka, ga pozdravljajo in podpirajo. Ljudje, ki o projektu slišijo tako bežno, pa včasih odreagirajo tako kot pišete. Menim, da bo vedno tako, ker vem, da v komunikaciji nastane veliko šumov in da vedno nisem zadovoljen z novinarskim poročanjem. Vsekakor sem na nerazumevanje računal in me to dejstvo niti ne gane.

    V primeru oddaje Preverjeno, moram novinarko pohvaliti, ker je naredila – po mojem mnenju – dober prispevek. Seveda pa je možnost “šumov v komunikaciji” vedno tudi na strani sprejemnika. Projekt je dovolj provokativen, v teh časih krize še bolj, da sproža ekstremne odzive. Se mi zdi prav tako. Imam občutek, da nekatere razjezi tudi dejstvo, da je projekt zastavljen tako na “nož” – 1 € je res malo, tudi za okoliščine kot so moje (vrt). V oddaji ni nikjer rečeno, da se je prehranjevati za 1 € lahko, niti ne govorim o penzionistih in delavcih. Če je pa kdo sklepal iz mojega govora, smeha, … ne morem pomagati. Sam menim, da je 1 € velik izziv, še psoebej če želiš jesti zdravo in da je to trajnostno. Posnetek oddaje si lahko ogledate tule.

    In še nekaj: morda koga razjezi, ker sem se projekta lotil prostovoljno – dejansko mi ni treba jesti samo za 1 €, ker nisem reven človek. S tem želim samo pokazati, da so še druge paradigme.To kar delam se mi zdi prav – gre za paradigmo PROSTOVOLJNE PREPROSTOSTI in ne revščine, “škrtarjenja” ali skoposti.

    Še enkrat hvala za vaš odziv in vse dobro vam želim.

    Odgovori
  38. ana kos
    ana kos says:

    Jaz sem tole opazila le tukaj, nisem spremlajla drugih medijev.

    Glede novinarstva – včasih nisem bila zadovoljna, ko je kdo kakšen moje besede po svoje priredil, toda kasneje sem jasno videla, da tudi, če imam sama pregled nad zapisom, ni nujno, da bom rrazumljena po moje – poleg tega pomeni, da me novinar ali ni razumel ali pa je poslušal po svoje – snesel v mojo vsebino tisto, kar je njemu najmočnejše ….

    Glede tvojega projekta: meni se zdi super, da se to greš.
    In nekaj posebnega je, ker ti ni nujno preživeti z 1 evrom hrane na dan.
    Posebno noto pa res da to, da ne “stradaš” zaradi nuje (kot marsikdo), temveč iz tistega nekaj zelo lepega spelješ!

    Vse dobro!

    Odgovori
  39. ana kos
    ana kos says:

    Pogledala sem še tole na Preverjeno.

    Dober prispevek.

    Razmišljam pa, da tvoj vrt in zastonj kostanj (ki ga vsak nima na razpolago) in morda zastonj gobe (ki sem jih jaz letos kar večkrat nabrala) in še kaj … pomeni zelo veliko.

    Ob poru sem prav pomislila, kako vedno pogledam, koliko stane (poleg tega, od kje je, prednost dajem slovenski hrani) in se odločim, ali ga kupim ali ne, po ceni – in ne po želji ali po tem, kdaj smo ga nazadnje jedli.

    Človek brez teh možnosti bi verjetno moral malo več dati za minimalno hrano …

    Vse dobro! 🙂

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Ana: Točno to. Nima vsak človek vrta, ker pač nima zemlje (možnost je po moje tudi za najem), prav tako pa vsak ki ima zemljo, le.te nima obdelane. Npr. jaz imam obdelan samo majhen del.

      Zelenjava z vrta me pride 1,5 € na dan, o čemer govorim v zadnjem prispevku. Kostanj in gobe lahko nabiramo vsi, ki lahko hodimo po gozdu. In je zastonj.

      Odgovori
  40. ana kos
    ana kos says:

    Topinabur. Spomnim se ga od malega, ko ga je nekdo imel na vrtu. Mi smo rekli temu: divji krompir. A nima zveze s krompirjem – vsaj kolikor vem.

    Vem za Ljubljančana, ki ga goji na svojem vrtu.

    Sicer pa: na balkonu pri nas marsikaj raste: tudi vinogradniške breskve so srpva rasle v loncih, ko smo posadili koščice – zdaj pa rastejo na našem vrtu, ki je sicer zelo dalče od nas.

    In tako marsikaj pustim, da raste, včasih me zanima, kaj bo zraslo – včasih pa potem populim in dam pojest hrčkom.
    In tako je pognala ena rastlina … zrasla meter visoko … in zdaj je zacvetela. Zdi se mi, da je topinambur! Cvet se mi zdi, da je tak, listi so taki … Bom enkrat kasneje, ko odcveti, pogledala v lonec …

    Vse dobro!

    Odgovori
  41. mojca
    mojca says:

    Izjemen projekt, čeprav ob upoštevanju oportunitetnih stroškov veliko dražji.
    Zmotil me je predvsem tisti 1€ na dan v deželah tretjega sveta, a so že ostali komentatorji razložili, da ima ta vsota tam veliko večjo vrednost. V neki oddaji so povedali, da kitajski delavec zasluži cca. 100$ mesečno. Na videz neverjetno malo, a s tem denarjem živi približno kot pri nas delavec s 450€ neto plače (vključujoč vse stroške).

    Žal tudi večina verjame medijem, ki zatrjujejo da je po svetu lakota običajna stvar, kar je seveda daleč od resnice (kot je zapisal eden od komentatorjev: “kjer za pest riža hodi cela družina cel mesec na delo” ,s čimer da vedeti, da nima najmanjšega pojma o realnosti).

    Največja težava je danes energija. Položnice so tiste, ki jih revni najtežje plačajo. Zaradi tega hodijo po hrano na RK in ne zaradi cene hrane.
    Poleg tega je hrane preveč. Še vedno ostaja neprodan kruh v trgovinah. Na sprehodih videvam zdrava jabolka na tleh, ki jih lastniki ne poberejo in jih pustijo zgniti. Sosed meče povsem zdravo zelenjavo na kompost, ker je vsako leto preveč poseje…

    Sicer pa projekt podpiram in držim pesti za uspeh. Pa hvala za pojasnilo v postu o jabolčnem kisu.

    Odgovori
  42. P.J.
    P.J. says:

    Ne gre samo za dežele tretjega sveta… Izposodil si bom prispevek enega izmed komentatorjev na mojem blogu.

    Zadnjič sem šel v Velenjski Spar po nakupih. Poln samega sebe vzamem nakupovalni voziček in se prebijam od oddelka za sadje in zelenjavo, mimo mlečnih izdelkov do kruha in peciva na koncu trgovine. Marsikaj je padlo v voziček, nekje za 30 EUR žvil je zagotovo bilo notri. Po nakupu 5-ih kajzerc sem nadaljeval proti pultu z mesnimi izdelki.

    In takrat sem videl nekaj, kar me je do solz ganilo. Štirje obubožani Vegradovi delavci (imeli so modre delavske plašče z Vegradovim logotipom) stojijo pred prodajalnim pultom s posebnimi salamami in suhimi klobasami ter se sramežjivo in potiho v “bosanščini” nekaj preštevajo. Za trenutek sem obstal, se potem počasi prestavil pred oddelek s svežimi ribami in vlekel na ušesa.

    Eden izmed delavcev je iz hladilnika potegnil klobaso “pasjo radost”. Očitno je bilo da so si fantje želeli nekaj konkretnega pomalicati. V tem trenutku vse OK, vsakdan v Velenju pač. Potem pa šok! Vsi štirje Vegradovi delavcim postavljeni v krog okoli ene piškave pasje radosti, so preštevali denar, če sploh lahko skupaj zberejo tiste sigurno ne več kot 3 EUR potrebne za ta “pregrešno luksuzen nakup”.

    Do mojih ušes so se prebijale besede kot so: “previše je”, “ostavi to”, “uzmimo paštetu”,… Eden izmed delavcev je vzel drugemu pasjo radost iz rok in jo do ponižan položil nazaj v hladilnik, še prej pa se je ozrl naokoli, če le kdo ne opazuje.

    Tega nisem zmogel prenašati. Stopil sem do njih in jim dal 10 eur za to prekleto pasjo radost. V tem trenutku me je bilo sram mojega luksuznega z “bio živili” napolnjenega vozička.

    Delavci, kateri od njih je morda delo grdil ta velenjski Spar, si za malico ne morejo odšteti enega samega eura za navadno pasjo radost.

    Kolikokrat gremo mimo takšnih ljudi, morda čisto “normalno” oblečenih v nakupovalnem centru?

    Odgovori
  43. ana kos
    ana kos says:

    P.J.!

    Tudi jaz poznam ljudi, ki štejejo cente … ali bo dovolj?

    Nič hudega, če se to kdaj zgodi … a če se to dogaja mesec za mesecem, če mora človek kar naprej paziti, kaj sme kupiti, česa ne … in če ima otroke …

    Odgovori
  44. mojca
    mojca says:

    Mislim, da ni primerno izpostaviti obupnega položaja v katerem so se znašli Vegradovi delavci, ker gre v tem primeru za izjemo in ne za pravilo. Kot tujci se ne morejo prijaviti na zavodu. Ravno tako jim kot tujim državljanom v tej državi ne pripada socialna pomoč…

    Glede centov pa; če ne plačaš stanarine (položnice) greš na cesto, ne? V kolikor ne zmoreš za elektriko (zopet položnica), ti jo odklopijo. Torej varčuješ pri hrani. Logično, ne? In Karitas ter podobne institucije ti nikoli ne bodo plačali položnic.

    Odgovori
  45. mojca
    mojca says:

    Pa da ne bomo samo negativni. Dobra praksa, kako bi se to dalo rešiti obstaja v Avstraliji. Tam je z zakonom predpisana najvišja možna marža trgovca. Če me spomin ne vara je bilo to 22%. Za živila pa še nižja.
    Pri naših trgovcih se marža na živila giblje nekje okoli 50%. Pri dražjih pakiranih (trajnih) živilih nekaj manj, pri sadju in zelenjavi pa pogosto tudi 100%!!!

    Odgovori
  46. P.J.
    P.J. says:

    @mojca: ne bom si upal trditi kar vsevprek, a marža pri trgovskih verigah za “sveža živila” je nekje med 300 in 400 %. O 20 do 25 % trgovske marže pri nas lahko samo sanjamo, saj so le te praviloma višje že pri tehničnem blagu (računalniki, bela tehnika, itd.)

    Izpostavljeni avstralski (oz. meni je bližji sicer zelo podoben novozelandski) dobro poznam in tudi sam se nagibam k posnemanju le – tega. Tudi pri davčnem postopku, ki je precej enostavnejši, čeprav tako kot naš temelji na t.i. progresivni obdavčitvi.

    Predvsem gre pri tem modelu izpostaviti dvoje, kar je pri nas zelo pereče:
    – obdavčitev poteka za nazaj, je sorazmerno preprosta, plačilni rok pa je eno leto po odmeri, pri čemer ima zavezanec proste roke glede načina odplačevanja davčnega dolga.
    – delodajalec je dolžan deponirati 12 tedenskih plač (t.j. po naše prbl. 3 mesečne) pri pristojnem uradu. V primeru likvidnostnih težav delodajalca, je delavec na osnovi veljavne pogodbe takoj izplačan s strani “države”, država pa prevzame terjatev do dolžnika v celoti. Pogodba/plačilna lista je torej pri njih izvršilni naslov, kakor vsaka druga pogodba oz. obligacijska listina.

    Bi bilo za razmisliti v tej smeri…

    Odgovori
  47. mojca
    mojca says:

    Zelo zanimivo P.J. in tukaj pridemo do temeljnega vzroka za več-ali- manj vse težave v Sloveniji: zakonodaja. Meni se zdi situacija nerešljiva. Ne glede na to, katero stranko bomo izvolili, niti ena ne bo pripravljena predlagati in sprejeti ustreznih zakonov, ker so čisto vse v službi kapitala. Aja, živimo v kapitalizmu…

    Odgovori
    • P.J.
      P.J. says:

      @mojca: če gledamo na kapitalizem kot tak, ni z njim v resnici nič bistveno narobe. Temelj kapitalizma namreč sloni na zasebni inicijativi, ki naj bi izhajala iz zasebne lastnine (produkcijskih zredstev). Pvedano čisto preprosto to pomeni, da je dolžnost lastnika skrbeti za lastnino in z njo ustvarjati vrednost.

      Tudi državi, ki sva jh midva omenila sta kapitalistični državi, pri čemer so Osiji bolj amero usmerjeni, medtem ko so Kiwiji bolj orientirani na Britanski model. To kar živimo pri nas, pa je neke vrste “post kapitalizem”, torej neke vrste skrajnost, ki ji sledi nekaj novega.

      Tudi pri nas namreč ustava predvideva “socialno funkcijo lastnine”, ki pa je v praksi pozabljena in zaprašena čaka nekje v nekem kotu, da se kdo spomni nanjo. Striktno gledano pri nas torej ni problematična zakonodaja kot celota, temveč njen postopkovni del.

      Postopki so namreč tisti, ki marsikomu skorajda onemogočajo izvajanje pozitivne (torej tiste, ki zapoveduje, prepoveduje ali dopušča oz. nalaga) zakonodaje. Postopki so tisti, ki zamegljujejo pristojnosti do te mere, da je pri nas skoraj nemogoče na treh okencih dobiti na enako vprašanje enak odgovor.

      Nažalost je pri nas, suma sumarum postala vrlina ali “obogateti v čimkrajšem času” ali na drgi strani “delavski minimal’c” o čemer je Aleš že pisal. Rešitev tega ne gre iskati v politiki, saj je ravno politika v zadnjih dveh desetletjih situacijo spravila v obliko, ki smo ji priča. Zavedati se je namreč treba, da današnji kapitalizem v sloveniji temelji na presežnem produktu delavcev v petih desetletjih vladavine rajnkega socialističnega sistema. Tudi na nižjih nivojih odločanja, kjer socialna trdnost izvira bolj iz denacionalizacijskih postopkov, kakor iz lastnega produkta.

      Zadolženost slovenskega gospodarstva se je v zadnjem desetletju močno povečala, tako da za vsak evro premoženja le – to danes dolguje nekaj več kot dva evra. Gospodarstvo torej že celo desetletje zapravi za svoje lastno preživetje več, kakor sproducira. Domnevo, da gre za investicije v razvoj gladko ovrže krivulja, ki kaže, da se dolg že ves ta čas povečuje znatno hitreje kakor produkt.

      Nekako težko verjamem, da so Slovenci narod nesposobnežev, ki ne bi mogel poskrbeti zase in sproducirati vsaj toliko kolikor potrebuje za spodobno preživetje. Nasprotno – mnenja sem, da je v Sloveniji dovolj ljudi z inovativnimi idejami in pristopi, ki bi lahko trend obrnili v drugo smer. Tudi je dovolj pridnih rok in dovolj razvitih možgan, ki bi te ideje lahko in z velikim veseljem udejanili v praksi.

      Zato bi raje kot na zakonodajo s prstom pokazal na vrednote. Te so namreč potrebne prevetritve in “obujenja”. Predvsem je “čredni individualizem”, ki posameznika naredi povsem odvisnega potrebno nadomestiti s povezovalnim kolektivizmom, ki pa bi za razliko od “rajnkega kolektivizma”, ki smo ga že nekoč imeli, moral izvirati od spodaj navzgor, torej v obliki grozda, kot se temu rado reče.

      Ko pa smo pri vrednotah – teh ne določa niti ne predpisuje država, pač pa – kot sem ravnokar napisal, bolj ali manj tudi izhajajo iz posameznika.

      Odgovori
  48. mojca
    mojca says:

    Se opravičujem za of-topic v prejšnjem postu.

    g.Čerin pa še kar vstraja; kakšna jeklena volja. Je pa malo ljudi tako asketskih, da bi zmogli takše tempo, če jih v to ne prisilijo razmere. Mene bi zanimala nekoliko bolj raznolika prehrana za zmerno ceno. Morda se pa g.Čerin loti tudi takšnega projekta?

    Odgovori
  49. maks
    maks says:

    ne se delat norca iz ljudi sej tuki ni afrika da bi človrk lahko preživel
    z enim evrom na dan in vam spoštovani Čerin kje pa bi vi to vse skuhal če nebi bilo plina ali elektrike in treba je imeti streho nad glavo ne se zafrkavat na račun ljudi ki so čisto brezu vsega

    zato ne narodu govorit kako se da preživet z enim evrom na dan
    bodimo realni kaj se splohh zares da narediti v realnih okoliščinah
    in ne nekaj napol zaigrano

    sem v življenju probal že marsikaj in vrjemi mi da slovenski narod
    ni tako zabit da nebi vedel kaj se da in kaj ne v pravih pogojih
    in v kruti realnosti

    tako da ta projekt za 2 meseca in na tak način in še povdarjeno
    za en evro ne preveč nakladat

    to je isto kot politika v tej državi tisti ki je kriv vzame dobrega odvetnika in ni več kriv ker ni pravica za vse enaka

    pri nas je tako kurjega tatu linčaj tistega ki uniči podjetje poveličuj

    Odgovori
  50. Irena
    Irena says:

    … zanimivo, zanimivo, sem gledala prispevek in se odločila, da dodam svoj komentar… 1 eur na dan, hmmmm, sem videla da je bil eden od tvojih obrokov sestavljen tudi iz kostanja, tisti dan se je prišlo skozi dan z rekordnimi nič in nekaj centi… me pa zanima od kod je prišel ta kostanj, predvidevam da iz bližnjega gozda, ki služi tudi za tvoje fit počutje, in kaj je lepšega uživati sveži zrak, nabirat lep kostanj… naj razblinim vso to idilo, nekdo plačuje poštene davke za gozd, ohranjanje poti, čiščenje gozda in to bi bil LASTNIK, kateremu ponavadi izropajo kostanj, borovnice, gobe in lepe jelkice za božično vzdušje, da ne omenjam odnašanje zemlje za lepe vrtičke… praviš, da se je potrebno znajti, znajdi se na svojem in ne na tujem… lahko pridemo tudi na tvoj vrt po malo zelenjave, mi je ravno zmanjkalo za južino jutri??

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. RT @skrcime: http://skrci.me/1euro – Preteklih 7 dni vas je najbolj zanimal projekt 1€ na dan. @AlesCerin se poskuša prehraniti za samo 1€.

  2. Skrci.me pravi:

    http://skrci.me/1euro – Preteklih 7 dni vas je najbolj zanimal projekt 1€ na dan. @AlesCerin se poskuša prehraniti za samo 1€.

  3. Petra Oseli pravi:

    wow! se strinjam, težka bo, ampak držimo pesti! RT @kricac: Zanimiv projekt Aleša Čerina (@alesCerin). http://tinyurl.com/2wq9tws

  4. Tomaz Bojc pravi:

    Se da jesti za 1€ na dan? http://bit.ly/cikFGZ @AlesCerin #1eurdan

  5. Sounds like a challenge! 😉 RT @AlesCerin: Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  6. Nejc Dulmin pravi:

    RT @kricac: Zanimiv projekt Aleša Čerina (@alesCerin). http://tinyurl.com/2wq9tws Čeprav upam, da mu uspe … bo težka. 1 EUR je zelo malo.

  7. Natasa Novak pravi:

    RT @AlesCerin: Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  8. RT @miharejc: tole se bo treba pa potrudit! RT @AlesCerin Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  9. Miha pravi:

    tole se bo treba pa potrudit! RT @AlesCerin Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  10. Tanja pravi:

    Zanimiv projekt 🙂 . RT @tetapoli RT @AlesCerin Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  11. MDasa pravi:

    RT @tetapoli: RT @AlesCerin Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  12. teta poli pravi:

    RT @AlesCerin Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  13. Ales Pirec pravi:

    RT @AlesCerin: Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://skrci.me/1euro Bom poskusil …

  14. Držimo pesti RT @AlesCerin: Ali se da prehranjevati za manj kot 1 € na dan? http://bit.ly/cMAgm3 Bom poskusil …

  15. 1 EUR za hrano na dan. Se da s tem preživet v Sloveniji? Zanimiv poskus. http://ow.ly/2HnpH

  16. 1 EUR za hrano na dan. Se da s tem preživet v Sloveniji? Zanimiv poskus. http://ow.ly/2HnpH

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja