Speci si danes svoj vsakdanji kruh

V tem sestavku se bom posvetil samo kruhu kot osnovnemu živilu, ki je vsakodnevno na naših mizah. Verjetno bi bili zaključki tudi za druga živila precej podobni.

Peki so dvignili cene kruha, mlekarji cene mleka in mlečnih izdelkov, mesarji meso in mesne izdelke. Ljudje bodo v teh časih vse te podražitve težko prenesli, če ne bodo ukrepali. V Tuniziji so šli vročekrvni Arabci prav zaradi podražitev cen hrane na ulice in spodnesli skorumpiranega predsednika. Pri nas kakšne revolucije sicer ni pričakovati, je pa po moje čas, da ljudje začnemo ukrepati. Tako kot se za ozaveščene potrošnike spodobi.

Ljudje se pritožujejo, da je kruh predrag, da komaj zmorejo stroške. Resnično je drag, saj kilogram stane od okoli 1 do 3 € za kilogram. Peki pravijo, da morajo cene kruha dvigniti zaradi višjih cen pšenice, energentov, pa dražje delovne sile, celo zaradi sladkorja in maščob.

Pšenico so mlinarji od slovenskih kmetov lani kupovali od 0,11 do 0,13 € za kilogram. Sedaj pa jo menda plačujejo na svetovnih borzah po 0,30 €. Zakaj pa taka razlika? Ali našemu kmetu ne privoščijo malo višje odkupne cene in denar naši peki raje zapravljajo na tujem? Ne razumem.

Analiza cene kruha

Dobro pa razumem peko kruha v domačih razmerah, kjer lahko naenkrat spečeš v domači pečici okoli 2,5 kg prvovrstnega kruha. Brez posebnega truda (kakih 10 minut dela) ter celo brez pretiranega znanja in pekovskih spretnosti.

Pa si poglejmo koliko nas kruh stane v domačih razmerah, ki pravzaprav ekonomsko niso najbolj učinkovite. Vse cene sem preračunal na 1 kg kruha. Za 1 kg kruha potrebujemo okoli 0,66 kg moke, kar stane okoli 0,26 €. Vsi ostali materialni stroški (sladkor, sol, kvas in elektrika) znesejo 0,11 €. Skupaj nas torej kruh iz domače pečice, brez upoštevanja našega dela, stane 0,37 €.

Poprečna cena kruha v trgovini je 1,90 € in se giblje med 1 in 3 €. Pa vzemimo razliko med našo domačo proizvodno ceno (0,37 €) in poprečno ceno kruha v trgovini (1,90 €). To znese kar 1,53 € ali 413 % cene kruha iz domače pečice. Le kdo si tale neverjetni procent pravzaprav vzame?

Nekaj gotovo peki za vse proizvodne stroške, verjetno je to predvsem cena dela, transporta in vračila kruha nazaj v pekarno, kar po moji oceni znese okoli 0,38 € za kilogram kruha. Skupaj stane torej kilogram kruha pripeljan v trgovino okoli 0,75 €. Potem pride pa najtežji del v kruhovi verigi. Slabo plačana prodajalka ga poda s police in slabo plačana blagajničarka ga obračuna na blagajni. Za to neverjetno količino težaškega dela si trgovina vzame 1,15 €. Ali ni zanimiva tale računica? Gotovo sem kje »falil« za kakšen cent, prav veliko pa ne.

Pa poglejmo še drugače: Če je strošek slovenskega kmeta v kilogramu kruha 0,086 € (=4,5 %), strošek mlinarjev in pekov skupaj okoli 0,664 € (=35 %), si slovenski trgovci vzamejo 1,150 € (=60,5%). Pošteno? Pošteno! Pošteno veliko namreč. Kaj pa drugi pomen besede pošteno?

Moč je v naših rokah

Zgleda, da s kupovanjem kruha predvsem redimo trgovce. Morda se potrošniki kar premalo zavedamo, da si z nekaj spretnosti, kruh (in še marsikaj drugega) lahko spečemo sami. Kar v kuhinji, če le imamo pečico. Recept najdete v vsaki kuharski knjigi, lahko pa vam svojega prišepnem tudi tule: pšenična moka: 1,5 kg, sladkor: 1 žlica, sol: 1 žlica, kvas: pol žlice, voda: 1 liter. Vse skupaj s kuhalnico zmešaj v hlebček, daj na »pleh« (prej pomokaj), pusti kakih 20 minut, da v topli pečici (ca. 50 ºC) vzhaja, in peci 1 uro na 200 ºC. Zelo preprosto.

S svojo peko kruhovo verigo z enim zamahom naredimo popolnoma neodvisno od pekov in od trgovcev. Od »faktorjev« torej, ki najbolj vplivajo na ceno kruha. Še kratek ekonomski izračun: če upoštevamo, da štiričlanska družina poje okoli 4 kg kruha na teden, zanj v trgovini pustite tedensko 7,60 € ali 410 € na leto. Če kruh pečete doma, za isto količino kruha na teden namenite le 1,48 € ali 80 € na leto. Razlika: 330 €

Ko bi se veliko potrošnikov odločilo za tako potezo, verjemite, bi se tudi cene na trgovskih policah hitro znižale. Odločitev je torej v naših potrošniških rokah.

Članek je bil objavljen na Drugem svetu.

Komentar Roberta Božiča z Radia Ognjišče, ki omenja ta članek.

Foto: Aleš Čerin