Tek: “Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.” Dobesedno!

S ta malim sinom tečeva približno dvakrat na teden. Kakih 9 kilometrov po ravnini. Pripravljava se namreč za legendarni tek trojk v Ljubljani, ki bo 8. maja. Seveda smo se odločili za krajšo razdaljo – 12 km luštnega teka. Ekipa bo kar družinska: sinova in jaz.

Trenirava že kakšen dober mesec in “musklfiber”, ki sem ga imel v začetku po vsakem treningu, je pojenjal. Saj ne da sem se čez zimo “zaležal” – letos še posebej ne, ker smo imeli dovolj snega, da smo celo zimo tekli na smučeh, vendar tek po suhem ni čisto isto, kot smučarski tek. Ne obremenjuje istih mišic.

Tako sem lepo postopoma nabiral kondicijo za “trojke”. Seveda midva trenirava lepo po pravilih: najprej dovolj ogrevanja, pa raztegovanje in šele potem (po kakih 4 km lahnega teka), začneva ” na polno”.

S sinom pa tudi malo tekmujeva. Bolj natančno rečeno: jaz se trudim, da bi mu sledil. Zaenkrat se zdi, da nimam nobenih šans, da bi ga prehitel. Pred nekaj dnevi sem se pa zelo dobro počutil, se trudil, dihanje mi ni delalo težav, … Tečem lahkotno, ga gledam pred seboj že zelo od blizu, ura kaže da imam v nogah osebni rekord … dokler mi ni počila manjša mišica na zadnji strani stegna. Ustavil sem se in prišepal do doma.

Pa sem se spomnil Jezusovih besed v vrtu Getsemani, ki so bile sicer izrečene v drugem kontekstu, a za mene še kako in zelo dobesedno veljajo: “Duh je sicer voljan*, a meso je slabotno.” Mt 26, 41 Ali drugače: “Meso” se je malo postaralo in ni več staro 20 let. Sem vesel, da je vsaj duh voljan 🙂 A sem se vseeno malo zamislil.

Seveda, da ne bom odnehal, pač pa postal bolj previden in ne bom pretiraval.

*ali navdušen, zavzet.

Foto: PhotoXpress