Po “Storžič vertikal” na njegov vrh – dvakrat v dveh vikendih

6.10.2012: Storžič Vertikal Kilometer – hribovska varianta

V soboto je bil lep jesenski dan. Pravi za vzpon na enega bolj markantnih in razglednih “veljakov”. Kot skoraj vedno sem si izbral pot, ki ni klasična in zato ni preveč hojena. Kot da bi se navzel duha naslova knjige M. Scotta PeckaThe Road Less Traveled” (morda bi ustrezal prevod “Manj hojena pot”).

Zjutraj sem vstal že ob 5h, da bi le ujel prve sončen žarke na pobočjih Storžiča. A splačalo se je, ker sem prav zaradi zgodnjega začetka potem lahko užival prekrasen razgled z vrha, ki se je kmalu po mojem prihodu zavil v oblak. V kakih desetih minutah.

Pot od Gamsovega raja nad Bašljem, mimo cerkvice Svetega Lovrenca, do poti Kališče – planine Poljane in potem direktno po lovski na vrh je precej strma. Sedaj je označena za tekaško preizkušnjo “Storžič Vertikal Kilometer“: tekači se bomo naslednjo soboto pomerili (sami s seboj) kako hitro se uspeš po pobočjih Storžiča povzpeti 1 km v višino. Zanimiv zalogaj, kajne?

Na kratko

  • Dolžina in višina: 7.00 ur počasne hoje (z obilo fotografiranja in enournim razgledom na vrhu); 1.462 m višinske razlike
  • Pot: Vasica Laško nad Bašljem (675 m) – Sveti Lovrenc 892 m (0.20*) – po lovski na vrh Storžiča (3.45) – po isti poti nazaj (7.00)
  • Primernost: Primerno za planince z dobro kondicijo, ki so se pripravljeni odreči udobju širokih poti in kar krepko zagristi v kolena. Pot je posebej od klopce na poti med Kališčem in Poljanami na nekaterih mestih zelo strma. Priporočam palice. V mokrem in poledenelem je možnost zdrsa in poti ne priporočam.
  • Zemljevid: Storžič in Košuta; 1: 25.000.
    *Vsi časi se štejejo od izhodišča.

Geozaklada

Aha, še tole: med potjo seveda ni šlo brez iskanja Geozakladov. Kar dva sta bila na poti: Sveti Lovrenc in Storžič.

14.10.2012: Storžič Vertikal Kilometer – tekaška varianta

Res je bilo zanimivo ter tudi lepo in naporno. Kakih 40 se nas je zbralo na nedeljo, ker je bila sobota deževna. Vreme lepo, vzdušje prijetno, tekači in tekačice vrhunski + jaz. Od višine 1065 m do 2065 (nekaj pod vrhom Storžiča) sem zmogel v 1:10,53, kar je zame kar dobro. Sem bil pa sicer med zadnjimi (rezultati). Vseeno dobra izkušnja. Ja, ni lahko teči v tak klanec 🙂

Še zapis o teku z bloga Bojana Ambrožiča. Hvala Nejcu Kuharju in ekipi za odlično organizacijo.

Več fotografij: Miha Rekar, Marjan Rekar, Nejc Lazar

Še posnetek prihoda tekačev na cilj (moj prihod pri 4:45):

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja