Kaj ti daje verodostojnost, dragi laboratorijski tehnik?
Kot mnogi veste, se že leta ukvarjam z izobraževanjem in svetovanjem. Delam predvsem v farmacevtski industriji, bolj natančno z ljudmi v laboratorijih. Z odraslimi seveda, z ljudmi, ki imajo že veliko znanja, izkušenj, spretnosti, po drugi strani pa tudi veliko vnaprejšnih predpostavk, predsodkov in omejevanj.
Prejšnji teden pa smo skupaj s kolegoma iz Instrumentalie in LabTima (skupaj pripravljamo HPLC tečaje) gostili dijakinje in nekaj dijakov iz laboratorijskega programa Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo.
Tako se mi je izpolnila velika želja: da bi kdaj imel priložnost poučevati mladino. Take odprte glave, ki si upajo “pogledati iz škatle”, ki še imajo tisto naravno radovednost. Četudi smo se družili le nekaj ur, mi je bilo v veliko veselje.
Kdo so laboratorijski tehniki?
Delo laboratorijskega tehnika je delo, ki je nekako daleč od naših oči, redko se o njem pogovarjamo, redko sploh vemo da so. So nekako samoumevni. Še najbolj so znameniti po tem, da nam jemljejo kri, ko smo bolni. Da nas “špikajo”. Tako nežno, da sploh ne čutimo.
Od teh mladih deklet in fantov, bodočih laboratorijskih tehnikov, ki naše telesne tekočine odvzamejo in jih analizirajo, bo odvisno naše zdravljenje. Na njihovih analizah, ki se kot rezultati pretvorijo v suhoparne številke, bodo temeljile odločitve bolj pomembnih “belih halj” – zdravnikov.
O pomenu verodostojnosti analitskih rezultatov
Od rezultatov teh bodočih laboratorijskih tehnikov bo odvisno, kako se bo zdravnik odločil, kako bo vodil naše zdravljenje, katere poti k povrnitvi zdravja bo izbral. Torej je izjemno pomembno, da so rezultati VERODOSTOJNI.
Pa sem se odločil, da mladim spregovorim o pomenu VERODOSTOJNOSTI analitskih rezultatov (verodostojni so tisti analitski rezultati, ki jim lahko verjamemo), o pomenu ZAVEDANJA, da je za vsako epruveto krvi, za vsakim lončkom urina, … ČLOVEK v stiski bolezni. Včasih otrok, včasih starec, včasih mlada mamica, včasih oče 4 otrok.
Govorili smo o treh stebrih, ki zagotavljajo, da se analitskemu rezultatu lahko verjame. Na prvo mesto smo dali ČLOVEKA – ANALITIKA, šele potem ANALITSKE INŠTRUMENTE in ANALITSKE METODE.
Ko smo se menili kaj zagotavlja verodostojnost človeka, so dijaki kot iz topa izstrelili, da je to ZNANJE. Sem jih zelo pohvalil. Naše šole so seveda šole, kjer se predaja znanje. Nismo in nismo pa mogli najti še druge pomembne lastnosti, na kateri sloni naša osebna verodostojnost, to je POŠTENOSTI.
Po nekaj primerih je bilo mladim jasno, da samo znanje, brez poštenosti ne daje verodostojnosti analitskim rezultatom. Poštenost smo definirali kot integriteto človeka – delam to kar govorim, kar za analitika pomeni: delam v skladu s svojimi najboljšimi močmi, znanji in ni mi vseeno.
Dekleta in fantje so si vzeli nauke starega analitika kar k srcu. Vesel sem, da sem imel priložnost pogovarjati se s to mladino, ki ji zelo očitno še ni vseeno, četudi mi “starci” delamo prav vse, da smo jim slab zgled.
Predlagam!
Predlagam, da se v šolah pogovarjate o temeljnih človeških vrednotah, da raziskujete situacije in primere iz poklicev, kjer pridejo vrednote do izraza. Kjer so pravzaprav nujne za uspeh.
Predlagam, da šole definirajo sistem vrednot, ki je tudi v skladu z etikami poklicev za katere šola izobražuje, jih jasno sporočajo in seveda upoštevajo v vsakodnevnih situacijah.
Predlagam, da ministrstvo za šolstvo jasno opredeli, da je šolanje dvojen proces: proces VZGOJE in IZOBRAŽEVANJA. Kot je že nekdaj bil.
sem se odločil, da mladim spregovorim o pomenu VERODOSTOJNOSTI rezultatov (verodostojni so tisti rezultati, ki se jim lahko verjame), o pomenu ZAVEDANJA, da je za vsako eprueto krvi, za vsakim lončkom urina, … ČLOVEK v stiski bolezni.
Spoštovani g. Čerin!
Najprej iskrena hvala, da ste spregovorili našim dijakom o tako pomembnih temi, kot so vrednote.
Tudi v šoli smo jih končno zapisali, upam, da jih večina naših učiteljev tudi živi in prenaša na druge.
Na razrednih urah se letos pogovarjamo o tem, nadaljevali bomo pa tudi naslednja leta, Ampak tako kot pravite Vi, potrebno jih je živeti, samo z lastnim zgledom bomo kaj uspeli.
Šola se vedno bolj povezuje z zunanjimi inštitucijami in tako je najbrž prišlo tudi do tega dogodka. Res sem vesela, da ste sodelovali tudi Vi, ker vem, da ste jim Vi znali to približati na drugačen način, kot mi v šoli.
Hvala in lepo pozdravljeni. Marija Šušteršič
Spoštovana ga. Marija Šušteršič!
Resnično sem vesel, da smo lahko gostili vaše dijakinje in dijake. Pravo veselje je bilo delati z njimi. Radovednost, zanimanje za stroko, vrednote, … vse jih je zanimalo.
Zadnji odstavek ni bil namenjen vam, ker vašo šolo poznam in sem pri nastanku vaših vrednot tudi nekaj malega sodeloval.
Tole, da dijakinje in dijake pošljete okoli je po moje za njih neprecenljiva izkušnja. Prav je, da jim jo takole omogočite.
Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko uspeha pri vodenju šole.