1+1=2 Kako dolgočasno!

Ali ste vedeli da se da 1+1=2 izraziti tudi mnogo bolj komplicirano. Poglejte si tale zanimiv in prispevek kakega matematika.

Takole pravi avtor: “Ta prezentacija je pripravljena za naše prijatelje pravnike in eventuelno ekonomiste, da spoznajo, da lahko tudi mi inženirji, če želimo in hočemo, lahko do neskončnosti zakompliciramo PREPROSTE stvari.”

Koliko “strokovnjakov” take reči dela vsakodnevno na svojih delovnih mestih!

Žal mi avtor ni znan – naj se javi, da ga citiram.

10 odgovorov
  1. Sajt
    Sajt says:

    Seveda, ker srednješolska matematika je zgolj v domeni inženirjev. Ker ekonomisti ne poznamo takšnih zapletenih stvari, kot so logaritmi, kotne funkcije in fakulteta. In napoved BDP, ki sicer temelji na prerokovanju iz meta kokošjih kosti, pljuvanju v šalčko in brskanju po njej s palčko, pa predstavimo z vektorskimi funkcijami, ki jih sicer ne poznamo, ker so le-te v domeni inženirjev, da ja nebi nihče nič razumel.

    Odgovori
  2. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Sajt: Sam tega nisem tako razumel, pač pa bolj kot “vsako stvar se da zakomplicirati če se le hoče”. Razumem tudi tako, da “nabuhlo” govorjenje pravnikov, ekonomistov in tudi drugih poklicev (tu izstopajo politiki) ne prinaša razumljivosti “navadnemu” človeku, takemu, ki je npr. jasno, da je 1+1=2.

    Po moje to sploh ni napad na katerikoli poklic, samo dobra in zanimiva ilustracija stanja v družbi, kjer je komplicirano govorjenje vrednota in naravnanost “bolj ko zakompliciraš PREPROSTE reči”, bolj si cenjen.

    Sam se zavzemam za 1+1=2 način predstavljanja – za PREPROSTOST torej.

    Odgovori
  3. Uros
    Uros says:

    Pozdravljen sosed,

    moram reci, da je ze kar nekaj casa minilo od takrat, ko sem to ucil in sem moral kar mocno premisliti, da sem se prebil skozi prvih nekaj slideov. A to pomeni, da tudi naravoslovci ne znamo tega več? 🙂

    Lep pozdrav na Gmajno.

    Odgovori
  4. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Uroš: Pozdravljen! Ja, meni ni jasno, pa mi tudi v najboljših letih matematika ni bila. Kar priznam. Res pa, da je nisem rabil, ali pa je nisem znal rabiti. Vsekakor je nisem pogrešal.

    Sam sem tole objavil bolj v ilustracijo tega kar je v nasprotni smeri od mojega bloga …

    Pozdrav!

    Odgovori
  5. Uros
    Uros says:

    Matematika je zame ena najbolj logičnih stvari na svetu. Ucil sem jo 7 let (pomagal sem z inštrukcijami) in še vedno kdaj pogledam, ce mi je še jasno. Ucil sem jo pa res z uzitkom, mislim, da je bil to tudi malo izgovor, da se očetu lahko rekel, da delam. 🙂

    Matematika ti ne pusti, da bi nehal razmisljati, to mi je vsec.

    OK, dovolj.

    brw: prijavil sem se za predavatelja na predavatelji.net

    lp

    Odgovori
  6. limita
    limita says:

    Limita, ki naj bi predstavljala element e, je napačna. Namesto števila 2 bi moral v eksponentu biti z. Sicer pa zanimivo 😛

    Odgovori
  7. P.J.
    P.J. says:

    @Sajt: težava je drugje. Sam lahko iz vsakdanje izkušnje poenostavim, da večina ekonomistov nima blage veze o matematiki, saj veliko delam ravno s tem kadrom. Ne mislim pa s tem nič žaljivega, kajti velikokrat se razidemo tako, da so jim po nekaj letih po diplomi/magisteriju šele zadeve postale jasne.

    Zgornja šala hudomušno prikaže ravno tisto, kar se v praksi po nepotrebnem dogaja – kompliciranje preprostih reči. Spomnim se primera, ko smo na eni izmed slovenskih bank delali neko rešitev s potročja t.i. poslovne inteligence… K sodelovanju sem pritegnil “operativce”, ki so problem reševali v praksi – še brez računalniške podpore… večina jih je bila presenečena nad poenostavitvami, ki so pripeljale do želenega rezultata.

    Jaz sem zgornji prispevek razumel v duhu pričujočega bloga… bolj preproste izbire pač. Zadeva je dober moto za vsak dan.

    Odgovori
  8. Uros
    Uros says:

    To zgodbo pa skoraj moram povedat. Sedaj se mi redno dogaja, da veliko ekonomistov, trznikov, podopre strankam itd. zna izracunat kaksen racun mora izstaviti bruto, ce je cena 10 €, torej 12 €.

    Veliko jih pa NE zna zracunat neto cene in bruto cene, recimo 13 €. Če je bruto cena 13 €, koliko je potem neto? Vecini se tu ustavi. 🙂

    Odgovori
  9. P.J.
    P.J. says:

    Ja, v našem primeru se lepo izide množenje s petimi šestinam (oz. eno šestino za izračun DDV, npr. v avansnih računih).

    Tudi izračun podvojitvenega cikla iz obrestne mere za depozite se da dovolj natančno predvideti s približkom = 70 / obr. mera, itd.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] reja , baterijska reja ali ekološka reja Na blogu Preprostost sem videl zanimivo objavo kako lahko zakompliciramo stvari. Ravno prava zakomplicirana zadeva za […]

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja