Zakaj bi dojila, če pa farmacija nudi boljše mleko?
Porodnišnica Ljubljana v mednarodnem tednu dojenja danes odpira svoja vrata, da bi promovirali dojenje. Odlično!
Pomembno je, da prav od strokovnjakov iz porodnišnice pride informacija o pomenu dojenja za zdrav (na vse načine!) razvoj otroka, kajti ravno stroka, od farmacije in oblasti podkupljena, je desetletja nazaj (v časih odvračanja mam od otrok: 60. – 70. leta prejšnega stoletja) uvajala adaptirano kravje mleko kot boljši! nadomestek za materino mleko.
Mnoge matere so se te logike seveda oklenile in delale profit farmacevtski industriji. Nekatere mame iz tistih časov (sedaj seveda kot babice) še sedaj odsvetujejo dojenje svojim hčeram, ker “se otrok premalo redi”, ker “mati itak ne more imeti dovolj mleka”, … Kot da so dojenčki v obliki baročnih, oltarnih angelčkov današnji ideal.
Celo dojenje, kot eden najbolj naravnih procesov, nam je uspelo v javnosti prikazati kot nezaželjeno. Mislim, da je ponekod še sedaj tako.
Pri tem bi pa omenil samo še pretiravanje z vplivom dojenja na obliko, čvrstost in ne vem kaj še vse, dojk. Prav vse je treba storiti, da se mamice odvrne od dojenja, kajne?
Dojenje je tako preprosto, ne zahteva nobene priprave mleka, temperatura hrane je ravno prava, mleko je neoporečno (za kitajskega in tudi drugega ne moremo vedno trditi), nobenih transportnih stroškov, vpliv na dojenčkovo psiho je neizmeren, … Sami plusi – samo ne za industrijo: ne proda se mleka, nič ne zaslužimo s procesom adaptacije mleka, ne prodamo stekleničk, dud, termometrov in druge krame, lekarne nimajo nobene marže, … Dojenje je torej STRUP – za posel.
Ploskam poskusom Porodnišnice Ljubljana in drugih ustanov, da so se lotili ozaveščanja pomena dojenja. Čestitke vsem mamicam, ki dojijo in vsem, ki iz kakšnihkoli resnično zdravstvenih razlogov ne morejo.
Še dober prispevek o pomenu dojenja na Med.Over.Net.
Aleš Čerin
Foto: Carin Araujo, SXC
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je dojenje kot “nadomestna popkovnica” prvinski tesni stik med materjo in otrokom. Je nenadomestljivo!
Sama sem svoje tri otroke dojila do starosti 2-3 let; bili so izredno zdravi, niso imeli nobenih krčev in prebavnih motenj, zelo zgodaj so spali celo noč. Poleg tega je bilo zadoščeno potrebi po nežnosti in dotiku v polni meri, kar je pri njih krepilo občutek varnosti in s tem povezane samozavesti. Vsi se z lahkoto in dobro učijo. (Sem pred kratkim nekje prebrala, da dojenje tudi zelo ugodno vpliva na umske sposobnosti otroka.)
In da ne pozabim, z njimi sem lahko šla kamorkoli že ko so bili še dojenčki; tako smo taborili, hodili na izlete, piknike, tabore ipd. brez večjih problemov glede prehranjevanja ali odpornosti.
Pohvalila bi še organizacijo ” La Leche League”, ki je pri nas med prvimi začela vzpodbujati matere v odločitvi za dojenje in jim pri tem tudi pomaga.Več o njihovem delovanju se najde na spletni strani http://www.dojenje.net/
Karmen, hvala za tole izkušnjo. Jaz takih izkušenj nimam (najbrž razumljivo). Verjetno bi pa moja žena lahko napisala kar enako zgodbo.
Lep vikend!
Aleš, odkod pa veš, da je bila stroka podkupljena? Mislim, da si zadeve prikazal precej enostransko.
V 60ih in 70ih je namreč porodniški dopust trajal 3 mesece, potem pa so morale mame v službo. Da ne govorimo o tem, da so morale plenice prati, mnoge še na roko. Danes pa mamice ležijo doma 1 leto kot bubregi v loju, papcajo in seveda je potem dojenje preprosto. Plenice pa v smeti vržejo.
Trimesečni otrok je med maminimi osmimi urami službe moral tudi piti in hvala bogu je bilo na voljo adaptirano kravje mleko. Ker preden je zlobna farmacevtska industrija začela proizvajati in prodajati adaptiranega, so mnogi otroci pili kar neadaptirano kravje mleko. In trpeli za grižo.
Mislim, da zelo pretiravaš – večina mam je gotovo tudi v šestdesetih z veseljem dojila, če je le imela mleko. MOja mama kar naprej pripoveduje zgodbo iz tretje roke o neki gospe, ki ni hotela dojiti, da se ji ne bi povesile. Če bi osebno poznala en sam tak primer, bi gotovo raje zgodbe iz prve roke pripovedovala – iz česar si drznem sklepati, da je bilo tovrstnih mam izredno malo.
Se strinjam, marsikaj slabega in nepotrebnega je v farmacevtski industriji. Ki jo tako kot vsako drugo industrijo poganja kapital in dobiček. Ampak če je ne bi, bi bila danes bržkone na ravni srede prejšnjega stoletja. Kljub marsičemu slabemu je farmacevtska industrija vendarle človeštvu še dala veliko več dobrega.
Tudi jaz bom dodala svoj piskrček. Tudi jaz sem mama treh otrok, ki jih pa nisem smela dojiti zaradi moje terapije, ki jo še sedaj pijem. Ne morem vam povedati kako hudo mi je bilo, kakšnega prezira sem bila deležna od ljudi, češ ona pa noče dojiti zaradi lenobe, zato ker se boji povešenih prsi, zaradi komoditete itd. itd. Hvala Bogu je obstajala vzporedna prehrana, ki ni bila enakovredna materinem mleku, bila pa je najboljše, kar se je takrat našlo . Moji otroci so zrasli tudi ob njej in so danes že dokaj veliki. Tudi jaz se strinjam, da je dojenje neprimerno boljše in cenejše, vendar pa včesih ne gre drugače kot da posežemo po nadomestku, ker je ta pač najboljše, kar lahko v tistem trenutku ponudimo.
Še jaz. Sin se je rodil 11 tednov prezgodaj. Zelo zelo sem se trudila da bi obdržala mleko do časa ko bo on začel dobro sesati in bi ga lahko dojila. Zelo sem si to želela pa sem kljub temu ostala brez mleka malo preden si je opomogel. Ostale so kapljice. poskušala sem z relaktacijo, ki je trajala več kot mesec dni, da je iz nekaj kapljic prišlo na par ml mleka, vendar sem morala odnehat zaradi težav ki smo jih imeli in enostavno nisem zmogla že še to počet.
Res dobro, da imamo adaptirana mleka, vendar si dostikrat želim, da bi vsi ti strokovnjaki za prehrano naših malih sončkov stopili skupaj in ustvarili res kvalitetno in dobro mleko za naše malčke, ki bi bilo tudi okusno. Zakaj pišem okusno? Pri nas moramo že drugič iskati mleko, ki bi ga naš malček pil, ker se mu očitno zagabi mleko, ki ga pije 🙁
Seveda sem poskusila mleka katera sem dala svojemu sinu in da ne povem kako ogabna so.
Dragi Blitz, saj veš da ne udriham kar tako po farmacevtski industriji. In prav gotovo je adaptirano mleko še kako potrebno za primere ko se res ne da – tako kot pravi Manja.
Vem pa, da je stroka bila podkupljena – pa raje reciva spodbujana, k bolj masovni uporabi adaptiranega mleka kot bi bilo treba. To vem iz pripovedovanja nekaterih – seveda ne morem reči na stotine – mam iz mojega časa.
Vem tudi, da je bil porodniški dopust v 60ih in 70ih letih 3 mesece in da se ni dalo drugače kot nehati. Vem pa tudi, da so takrat bili (zaradi socializma) v modi debeli otroci. Ja prav si slišal, debeli otroci in od dojenja se otrok ne zredi. Ko bi ti videl kako so se spravili na drobcena a zdrava dekleta. Poslali so jih kar v otroško okrevališče na Rakitno (vem iz prve roke), jih naphali (pod mus) z gresom in podobnimi redilnimi jedili. Čez nekaj mesecev so bila kot baročni angelčki. Tu sem malo zašel s teme – samo za ilustracijo takratne “mode”.
Še celo v času dojenja moje žene (osemdeseta, devetdeseta) smo bili deležni siljenja v adaptirano mleko že v porodnišnici – prav brez vsake potrebe. Kar brez vprašanja so otroka nafutrali s stekleničko (iz katere seveda teče kot za stavo – pri dojenju se namreč otrok malo matra). Ko je prišel k ženi, je bil seveda sit in ni se mu dalo vleči. Prav potruditi sva se morala, da niso otroka odvadili dojenja že v porodnišnici.
Ko smo vztrajali pri dojenju so nas pa za povrh zdravniki silili še v neka zdravila (sedaj ne vem imena – ni bil pa dobri stari komarčkov čaj), ki naj bi pospeševala izločanje mleka. Veš, da sem pogledal kako stvar deluje in na veliko presenečenje ugotovil, da ni bilo na zdravilu priloženem lističu prav nobenih indikacij za pospeševanje izločanja mleka. Zakaj misliš je zdravnica vsilila ženi zdravilo? Jaz pač sklepam iz dejanj, ki so se zgodila meni ali ljudem, ki jim zaupam in ne trosim čenč.
Farmacija izdeluje izdelke, ki vplivajo na zdravje in življenje ljudi in to so posebni izdelki. Prav zato je tudi direktna reklama za zdravila pravzaprav prepovedana. Ta stroka bi se morala zato pokazati še za posebno etično, pa se ne vedno, kajne?
Pravzaprav pa sem jaz z zgornjim zapisom želel izraziti navdušenje nad spremembo paradigme sedanje stroke v porodnišnici. In jim ploskam!
Draga Manja: Seveda se vedno ne da dojiti (iz zelo različnih razlogov) in seveda se ne sme nikakor prizadeti mam, ki ne MOREJO dojiti, kot je bil žal problem pri tebi.
Prav zato pravim v zadnejm stavku: “Čestitke vsem mamicam, ki dojijo in vsem, ki iz kakšnihkoli resnično zdravstvenih razlogov ne morejo.”
Jaz se samo zgražam, nad nepotrebnim vsiljevanjem potrošniških “dobrin” nedolžnim otročičem in prestrašenim staršem (iz prve roke sem zvedel, da so nekatere mamice sedaj prav prestrašene), obenem pa ploskam spremembi doktrine v porodnišnici Ljubljana.
Hvala obema za prispevek.
Aleš, poskušala bom biti kar se da mila, čeprav mila ni ravno moj midle name.
Alergična sem na to, da se nekateri tako radi mimogrede obrišejo noge ob farmacijo … Navadno so to ljudje, ki farmacevtom zavidajo dobre plače, zato me pri tebi malo preseneča, kajne? Pohvalil si porodnišnico zaradi dobre praksa in mimogrede še pljunil čez farmacijo. Verjamem in vem, da jih ima tudi ta industrija svoje šibke točke, je pa vseeno med najbolj reguliranimi na svetu in je mnogo pripomogla h kvaliteti življenja, tudi na področju prehrane dojenčkov in se ji mnogo preveč očita.
Moja mama nas ni dojila, pa me ni nič sekirala ker sem dojila. Pila pa sem mešanico vode in kravjega mleka, ki ga je prinašala mlekarica z oslom in torej ni farmacija veliko zaslužila.
Porodnišnice dobijo neke oznake, novorojencem prijazne porodnišnice, če določen procent porodnic domov odnese dojenega otroka, kar je lepo in prav . Vendar pa so po mojem mnenju včasih nekoliko nasilni (tu bi skoraj lahko potegnili vzporednice, ha ha ) in ne samo promovirajo ter vzpodujajo temveč tudi terorizirajo in včasih obsojajo porodnice, ki se “ne potrudijo dovolj” in jim zbijajo procente. Mojo prijateljico, ki je bolj občutljive sorte, so spravili skoraj čez rob. Po drugi strani, pa iz lastnih izkušenj govorim, ne bi mogla reči, da so porodnicam prijazni. Vsaj z mano niso bili in kot slišim, se ni kaj dosti spremenilo. Zato mene te njihove akcije ne impresionirajo prav nič, marketing pač.
Sama sem ob tretjem rojstvu (ne v Sloveniji) izpolnila nek formular na katerem so me jasno vprašali ali želim dojiti in so mojo odločitev spoštovali. Seveda je nekoliko čudno, da mati ne želi dojiti. Vendar pa je še bolj čudno, da ženska ne želi roditi pa si nihče ne upa pisniti in organizirati kakšno akcijo brez , da bi tvegal zmerljivke.
Aleš, farmacevtska industrija ima kar nekaj temnih lis v zgodovini – a je treba hkrati vendarle priznati, da se je na njih učila in ustrezno poostrila regulacijo, zlasti v zadnjih dvajsetih letih. Kar seveda ne pomeni, da je še naprej ne zanaša na stranpota, so pa ti izleti močno močno omejeni.
Temne lise, ki jih jaz poznam, so tiste, ki so splošno znane. Marketing je pa pač marketing – prepričan pa sem, da velika večina zdravnikov predpisuje po svoji vesti in v resnici verjamejo v to, kar predpišejo.
Stranpota posameznikov bodo pa vedno. Ampak če moram izbirati med svetom z zdravili in brez zdravil, bom raje izbral prvega. Pa mi povej, kako se naj povprečen posameznik brez medicinskega in farmacevtskega odloči, kdaj zdravniku verjeti, kdaj pa ne? Se bojim, da odgovora na to ni. Vsaj ne enostavnega.
Prav je, da porodnišnica spodbuja tisto, kar je zdravo, ampak to naj spodbuja na porodnici prijazen, torej pozitiven način, ne pa z zmerjanjem, kot je to bila še pred nekaj leti navada v ljubljanski porodnišnici. Smo dvakrat videli, kako to poteka. Ali ni žalosten občutek, da smo se veselili dejstva, da nismo bili mi na udaru?
Dragi Blitz in draga frau Blitz!
Hvala za vajine odzive. Menim, da smo vsi na istem bregu reke. Naj napišem moje mišljenje o temah, ki jih odpirata in so strašno zanimive. Pravzaprav razmišljam,d a bi o tem napisal poseben zapis.
1. Namen bloga o dojenju je bil zaploskati Porodnišnici Ljubljana, ki očitno spodbuja nekaj kar je v redu. Da je dojenje v redu se verjetno strinjamo vsi, kajne? To da bi v porodnišnici spodbujali dojenje včasih kar na nekakšen do porodnice nasilen način sploh nisem vedel in seveda nikakor ne odobravam.
Da nekatere iz zdravstvenih razlogov ne morejo dojiti mi je seveda jasno in te matere sevda ne smejo biti kakorkoli diskriminirane.
2. Hkrati sem se spomnil lastnih izkušenj in jih opisal (izkušnje moje in še katere mame, ki jih pač poznam). In te takrat niso bile dobre. Spomnil sem se tudi lastnih izkušenj iz Porodnišnice Ljubljana, ki so moram reči strašno dobre (saj veš da imamo kar nekaj izkušenj – zadnjo izpred 13 let): omogočanje prisotnosti očetom na zelo prijazen način, omogočanje tudi alternativnih načinov poroda – na zelo prijazen način, …
Dojenja pa v tistem času niso spodbujali, še več skoraj so ga onemogočali (kot sem opisal v komentarju). In to mi ni bilo v redu.
3. Farmacevtska industrija: Seveda je v redu in le kako bi živeli brez nje. Če kdo potem mi vemo kaj je regulirana industrija (farmacija je ena najbolj reguliranih – prav je tako), kaj je kakovost v farmacevtski industriji. Jaz imam veliko zaupanje v zdravila prav zaradi znamenitih standardov kakovosti (Dobra proizvodna praksa, …), ki so izredno rigorozni in v resnici zagotavljajo varna, učinkovita in kakovostna zdravila (temeljni namen standardov). Saj je očitno, da ni velikih težav v zadnjih letih.
Nekaj drugega pa je marketing zdravil in ker je zdravila prepovedano direktno tržiti, se farmacija loteva trženja na “zanimiv” način – z vplivanjem na odločevalce. Vsi vemo, da na različne načine in nekateri so vsaj zame sporni. In nekaterh odločevalcev se seveda prime – poudarjam nekaterih!
Tudi sam namreč verjamem, da velika večina zdravnikov predpisje po vesti, sem pa že nekajkrat doživel, da sem bil nekako posiljen v zdravila, ki niso pravzaprav zdravila nič – in sem jih odklonil. Ne prav velikokrat, vendar morata vedeti, da precej malo hodim okoli zdravnikov. En primer sem opisal v prejšnem komentarju.
4. Provokativen naslov: Moj zapis naj bi bil v pozitiven, vendar sem se precej provokativno izrazil v naslovu. In doživel odziv 🙂 kar je v redu.
Lepo vaju pozdravljam in še enkrat: prepričan sem, da smo na istem bregu reke.
Jaz pa sem prav vesela, da svojega otroka nisem dojila. Ob porodu je tehtal preko 4 kg in bil že takoj zelo lačen. Zato sem že v porodnišnici začela z mlečnim nadomestkom in to prakso nadaljevala doma. V porodnišnici so me seveda silili z dojenjem, ki pa nikakor ni šlo. Ob vseh teh posiljevanjih in tipkanih pravilih o dojenju, ki so bili obešeni po stenah v sobah kot v kakšni kasarni, plakatih z dojkami in nadležnem osebju mi je šlo kar na jok, kasneje pa tudi pošteno na živce. Pa saj nismo v Afriki in imamo tudi druge možnosti, lepo prosim! Moj sin je vseskozi zdrav in krepak, brez alergij in kakršnihkoli zoprnosti, že od samega začetka je imel urejen ritem spanja in hranjenja in kmalu prespal vso noč. Ves čas sem uživala v kupovanju mleka, prekuhavanju stekleničk, tudi ko sva bila zunaj, sem mu hitro zmešala mleko in se mi ni bilo treba slačiti. Mislim, da je veliko žensk pravzaprav nevoščljivih, ker si zaradi finančnih razmer ne morejo privoščiti mlečnih nadomestkov ali ga njihovi otroci zavračajo, so neprespane itd.
Aleš, hvala, da pišeš o temah, ki dajo ljudem misliti.
Primer o dojenju je še eden izmed mnogih nesmislov in primerov, kako se da ljudem oprati možgane. Seveda ima zgodba različne plati, tako kot je zapisala Monika. Tudi mene mama ni dojila, ker ni imela mleka, in hvala bogu je imela alternativo. 🙂
Takašni primeri kažejo na to, kako postajamo vse bolj odvisni od ponudnikov storitev in izdelkov, namesto, da bi se zanesli nase. Samo zato ker eni “strokovnjaki” v službi industrije razširijo informacije, kaj je za nas dobro, in kaj ne. Kot na primer, ko so v osemdesetih letih na veliko pisali, kako je mleko s kmetije ful nezdravo, in da je dobro kupovati alpsko mleko. Samo zato, da je imela industrija delo.
@Sabina: Seveda, da je prav, da je nadomestek materinega mleka, ki je pa prav to – nadomestek. Če ne gre drugače. Drugače jaz ne vidim nobene prednosti.
Z industrijsko predelanim mlekom je pa prav tako kot praviš. Samo, da je več posrednikov med njivo (v tem primeru “štalo”) in mizo. In vsi vzamejo večji kos kot pa kmet.
Sabina, ali si kdaj razmišljala, kako bi skrajšali pot od njive do mize? Ali so v tujini že kakšne dobre prakse?
@Aleš mislim, da so kmetje to že začeli reševati na svojo pest z mlekomati.
Tisti, ki imamo radi surovo mleko, pa hodimo kar h kmetom, kjer je bistveno ceneje, kot v trgovini. Za liter ekološkega mleka v steklenici plačam 80 €, v Merkatorju je pa liter ekološkega mleka v plastenki 1,30 €. Namesto v Merkator se pač zapeljem do kmeta in vzamem mleko za skoraj en teden. Toliko zdrži, če ga doma prekuham. Če se skisa, pa pač naredim skuto 🙂 Iz tega mleka lahko doma narediš svežo skuto, sir, jogurt in kislo mleko lahko narediš iz tega.
A kar za cel teden ga vzameš? Ja, pa to ni res! Super … Se bomo morali vrniti k eko-mleku. Smo ga imeli leta nazaj, vendar teh kmetijh tu ni več.
@Aleš, tistega, ki sem ga kupila v soboto, je bil dober še včeraj (četrtek). Je pa res, da se čez poletje prej pokvari.
Rada bi opozorila folk, naj ne bo preveč navdušen nad mlekomati(še posebej ne nad tistimi od goljufa Misa), ker so se kmetje odločili nategniti ljudi, ki bi radi drago plačevali kakovostno mleko. Sem pred par leti že poskusila pravo surovo mleko, ki ima noro močan in super okus in se mu nabere smetana, zato sem takoj ugotovila, da Tomaž Mis (jako samozavesten in jezičen nategovalec naivnega mestnega folka) v svoje mlekomate daje mleko, ki mu pobere smetano in ga razredči z vodo. Posledično je njegovo “surovo” mleko vodeno in brez okusa in se mu ne nabere smetana. Sem bila kar jezna, da sem dala 1 evro za liter osiromašene bele vode. Raje bom še naprej kupovala nehomogenizirano mleko v plastenkah, ki ima izrazit okus in na vrhu debelo plast smetane. ŠE ENKRAT VAS OPOZARJAM: ne nasedajte lastnikom mlekomatov in raje osebno od kmeta, vrednega zaupanja, dobite res pravo surovo mleko. Priporočam tudi nehomogenizirano mleko od mlekarne Planika. Pa srečno!