Skavtska idila na Matkóvem
Odrasli skavti bratovščine iz Štepanje vasi smo preživeli čudovit vikend na zimskem taboru. V pravih zimskih razmerah, na višini 1160 m na Matkóvem; visokogorski kmetiji nad znamenitim Matkóvim kotom v katerem je še bolj znamenit Matkóv škaf.
Že večkrat smo se odrasli skavti srečali z ljudmi s te kmetije, ki kljubujejo v teh čudovitih kraljestvih v sosedstvu visokih gora, osamljenih pašnikov in obsežnih gozdov. Pomagali smo jim spreminjati zaraščen gozd v pašnik. Tokrat smo prišli samo na zimski tabor. 15 odraslih in 4 otroci.
Kot vedno smo se zbrali v petek popoldne, vsi utrujeni od dolgega in napornega tedna. V nekaj urah prijetnega petkovega večernega druženja, s polno mero smeha in pesmi, s prijatelji s katerimi se srečujemo že 13. leto, je izpuhtela napetost delovnega tedna.
V sobotno jutro smo se odpravili v dolino (ne v hribe kot ponavadi). Spustili smo se namreč v dolino Matkóvega kota in se predali zimskim radostim. Utrujeni smo se vrnili nazaj na kmetijo in se pripravili na sveto mašo. Ta je povezala v živahno skupnost “mestne srajce” iz Ljubljane in ljudi z visokogorskih kmetij, ki so se nam pridružili. Sledil je kulturni program. Vsak od nas je nekaj pripravil (recitacije, otroško petje, citranje domačega sina Klemna Matka, …). Vesela pesem se je razlegala pozno v noč. Neverjetno kakšni talenti se skrivajo v nas… Otroci so omagali na krušni peči, mi odrasli pa smo kramljali čez polnoč.
V nedeljo smo se odpravili po zasneženih gozdnih poteh tja skoraj do avstrijske meje, starši z majhnimi otroci pa so gradili iglu, sneženega moža in se sankali. Pospravili smo hišo in se pozno popoldne odpravili proti domu.
Hvala družini Matk, da nas je lepo sprejela, hvala vsem okoliškim gospodarjem, gospodaricam in njihovim otrokom za druženje. Želim, da se življenje v teh odročnih “kraljestvih” ohrani, se razvija in nas bogati.
Ali ste že kdaj občutili skupnost, ali ste kdaj občutili sprejetost, ali ste že občutili povezanost, skavtskega duha, veselje do srečevanja z različnostmi ljudi, veselje do življenja in do Stvarstva? Jaz sem občutil vse to. Ta vikend na Matkóvem.
Aleš Čerin
Odlično si napisal. Tudi mene čaka še podobna naloga. Nekako še ne morem preklopit na vsakdanje življenje. Toliko lepega smo doživeli pretekli vikend. Misli mi kar naprej uhajajo nazaj v te čudovite kraje.
Lep skavtski pozdrav! Ivan
Ivan, hvala. Prepričan sem, da boš še ti napisal kaj o čudoviti izkušnji druženja. Ja, tudi sam občutim, da se kar težko skoncentriram na službo od vsega lepega, kar smo doživeli ta vikend.
Aleš, dobro si zadel čudovito vzdušje na Matkóvem. Res smo si obilno napolnili notranje baterije, doživeli veliko lepega in tudi prebivalcem teh čudovitih odročnih krajev prinesli nekaj veselega skavtskega duha in veselja do vsega lepega. Lepo si dodal tudi razne povezave, da še bolje spoznamo ta košček naše domovine.
Matjaž, hvala. Ja, prav res smo si napolnili baterije. Predvsem pa me preveva občutek veselja, da sem lahko del te čudovite skavtske skupnosti, ki se zna tako lepo povezati, odlično delovati, biti prodorna in … se tudi pobrati iz vseh preizkušenj.
Hvala za včerajšnje veselje na poti proti avstrijski meji…
Živ!
Super napisano, me ima, da bi šla nazaj. En teden “ta pravega” miru, brez hitenja, s čudovitim razgledom, toplo pečjo …….kitaro, pevci in nasmejanimi obrazi……..mašo zvečer……..in prijeten klepet…
Ah, no, saj v službi tudi ni mraz in skozi okno imam razgled na Kamniške…..:-)
Lep dan vsem in veliko smeha 🙂
Urška
Urška, hvala. Ja tako kot sem zapisal. Bo treba malo še strpeti v službi, potem bo pa kmalu že poletni tabor 😉 .
Lep pozdrav v hribe nad Žirmi.