Levkemija

Nekaj časa se nisem oglasil. Imam dober izgovor. Konec avgusta so mi diagnosticirali raka – akutno mieloblastno levkemijo

Namesto navadna viroza …

Nekaj malega vročine, slabo počutje, poležavanje, vnetja po ustih. Pač običajna viroza, sem si mislil. In kakšen teden odlašal z obiskom svoje zdravnice. Sploh ne znam hoditi k zdravniku.

Zdravnica me je poslala na infekcijsko kliniko, kjer mi je po nekaj urah preiskav mladi zdravnik povedal diagnozo: akutna levkemija. Malo sem se zdrznil, potem pa v svoji notranjosti avtomatsko izrekel besede iz meni najljubšega psalma: Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. (Ps 23,1). Ne vem od kod so se vzele te besede. Kar same so prišle.

Več o akutnih levkemijah (Acute myeloid & lymphoblastic leukemia – causes, symptoms & pathology in The Acute Leukemias)

Kemoterapija in okrevanje po njej

Takoj so me odpeljali v Klinični center na Klinični oddelek za hematologijo. Takoj so začeli s kemoterapijo. Kemoterapija je težko zdravljenje, a se ga da prenesti. Slabost, bolečine v ustih, zatečenost, nabiranje vode, nezmožnost prehrane … Potem pa dobiš močan analgetik, da imaš glavo čisto zmedeno. Misli begajo sem in tja. Recimo, ko poskušaš zmoliti Oče naš, se do sredine že petkrat izgubiš …

Nov izgled

Sedaj sem si opomogel po kemoterapiji in se počutim dobro. Sem pa v izolativni sobi in ne morem ven, ker sem zelo dovzeten za okužbe. Prepojen pa sem z antibiotiki (proti bakterijam), antimikotiki (proti plesnim in glivam), virustatiki (proti virusom). Popolnoma prepuščen zdravilom. Bogu hvala za njih.

Svoje obrambe nimam. Kemoterapija popolnoma “počisti” kostni mozeg, tako, da nekaj časa ne dela. Terapija je po podatkih iz preiskav bila uspešna. Blastov (nezrelih krvnih celic kot posledice raka) ni bilo opaziti. Dobra novica.

Čakam, da se kostni mozeg ponovno aktivira in napravi dovolj krvnih celic. Potem grem domov. Za en teden.

Čakajo pa me še najmanj trije krogi – po štiri tedne – kemoterapije. Če bo vse v redu, bom nekje po novem letu zaključil z zdravljenjem.

Statistika: 40 % možnosti preživetja 5 let po izbruhu bolezni. Pač treba se bo “zbasati” v teh 40 %.

Hvaležen za molitve

Prijatelji in sodelavci iz Družine in Življenja, pa tudi v župniji in drugi so sprožili obsežno molitveno akcijo. Bogu hvala za tako skupnost kot je Družina in Življenje, Bogu hvala za župnijo.

Pogled iz moje sobe na Pediatrično kliniko

Občutek imam, da pol Slovenije moli zame. Vsak dan dobim ogromno klicev, SMS-jev, obiskov “skozi šipo”. Vesel sem tega.

Dobro je, da ljudje molijo. To tudi njih vodi bliže k Bogu.

Sam pa molim za svoje molivce in za druge potrebe. Časa je na pretek. Molim, da bi Božja milost pomagala ljudem poglobiti najpomembnejši odnos – z Bogom, da bi pomagala urediti odnose med zakonci, da bi pomagala urediti odnose med starši in otroki, da bi pomagala pri izboljšanju medgeneracijskih odnosov. Za to prosim.

Molim pa tudi za moje male sosede in njihove starše. Sem namreč sosed od Pediatrične klinike (imam krasen pogled na kliniko), kjer na stotine malih pacientov trpi še veliko huje kot jaz in se bori za življenje. Molite za njih tudi vi.

Hvaležen za ekipo

Morda ne veste, da je Klinični oddelek za hematologijo v Kliničnem centru najboljši oddelek v Sloveniji. Jaz to občutim vsak dan, že skoraj štiri tedne.

Vse deluje kot je treba. Osebje je strokovno, organizirano, prizadevno, prijazno, … Težko opišem z besedami. V resnici se počutim kot da sem v središču zanimanja celotne ekipe. Bogu hvala za ta biser.

Ravno danes (21.9.2019) se je v Delu z odličnim komentarjem z naslovom Farmacevtski milijoni v žepe zdravnikov? Kriv sem! Ali res? (PREBERI CELOTEN ČLANEK) oglasil dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo, kjer trenutno preživljam dneve. Takole pravi: “A prvič, odkar delam, prvič, odkar sem s pomočjo svojih predanih sodelavcev rešil veliko življenj in imam srečo na kontrolah videti sadove našega dela tudi v očeh otrok, ki so nastali, potem ko smo sprejeli prave odločitve in rešili mamo ali očeta, sem ta teden zvedel, da vse to ni pomembno.” 

Tudi sam dobivam zdravilo za sočutno uporabo, ki jih dr. Zver omenja v članku. Gotovo imam dostop do njega prav po zaslugi dr. Zvera ali kakega od njegovih predanih kolegov ali kolegic.

Se še oglasim.

Foto: Wikipedija, Aleš Čerin

16 odgovorov
  1. Marko
    Marko says:

    Ojoj. Nikoli ni lepo prebrati kaj takšnega, je pa lepo, da si to preiskušnjo sprejel tako, kot bi si vsakdo želel, da bi jo, če bi to doletelo njega.

    Veliko poguma in dobrih misli ti želim.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Marko, hvala lepa za tale komentar. Se borim – z Božjo pomočjo in s pomočjo ekipe na najboljšem oddelku v Sloveniji.

      Ogromno mi pomeni tudi podpora domačih – žene, otrok in njihovih zakoncev in dekleta od sina. Neprecenljivo. To bo poseben blog.

      Odgovori
  2. Jože Cimrmančič
    Jože Cimrmančič says:

    Pozdravljen Aleš od družine Cimrmančič. Večkrat se spomnimo nate in preizkušnjo, ki te je doletela.
    Vem, da zaupaš v božji načrt zate, ampak se še vedno najbrž postavljajo mnoga vprašanja in dvomi.
    Človek obrača, Bog obrne na prav, pa tudi, če v začetku ne izgleda tako.
    V Stopičah se kažejo sadovi vajinega dela z Marinko. Saj smo se zakonski skupini pridružili tudi pari, ki smo se srečevali v šoli. Hvala.

    Jože in Bernardka

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Dragi Jože, draga Bernardka! Hvala, ker se v molitvi spomnita name. Bog res vedno obrne na prav, četudi se nam s človeškega vidika ne zdi tako. To vidva najbolj vesta.

      Sem vesel, da se kažejo sadovi skupnega dela v Stopičah. Krasno, da se pridružili. Juhuhu!

      Odgovori
  3. Pavel Efez
    Pavel Efez says:

    Obilo okrevanja in predvsem zaupanja v Gospoda! Vse dobro!

    Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil. 1 Kor 9,22

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Dragi Pavel Efez. Hvala lepa za dobre želje. Zaupam v Gospoda. On je dober Oče. Ima dober načrt zame in za vsakogar. Samo s človeškega vidika včasih ne izgleda tako. A naše misli niso Njegove misli in naše poti niso Njegove poti. (prim. Iz 55, 8).
      Vse dobro želim.

      Odgovori
  4. Sara
    Sara says:

    Spoštovani Aleš!
    Povezali naj bi se na srečanju v oktobru, ko bi debata stekla o denarju. Pa kaj, ko človek obrača, Bog obrne. Tako sedaj najbrž veliko več razmišljate o tem, kaj je resnično največ vredno. In v tem je DIŽ povezal prav vse. Četudi se ne poznamo osebno, smo povezani v Duhu, ki veje koder hoče. Vse

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Spoštovana Sara! Hvala, ker ste se oglasila. Ja, denar tudi še pride na vrsto – mislim seminar o denarju. Vseeno je to pomembna tema za zakonca. Tudi za naju v teh trenutkih. Sva zadovoljna, da se s pomanjkanjem ne ubadava, recimo.

      Hvala za to povezanost v Duhu in hvala za molitve. Kličem Božjega blagoslova.

      Odgovori
  5. Igor
    Igor says:

    Spoštovani Aleš!
    Na včerajšnjem srečanju zakoncev celjske škofije mi je Klementina Šuligoj v roke stisnila listek. Na njem je pisalo: MOLITEV K MAGDALENI GORNIK…..
    “Oh ne, še en listek…..” sem si dejal sam pri sebi. Potisnil sem ga v žep suknjiča in ga vzel v roke šele v ranih urah tega Gospodovega dne.
    “Aleš Čerin? A ni to tisti iskrivi in radoživi gospod, ki je bil letos (spet) pri nas v Trbovljah?”

    Priznam, groza me je obšla ob vašem opisovanju vsega, čez kar ste že šli! A vame se je prikradlo vprašanje, kaj vse mi želi Gospod sporočiti po tej poti…. Morda tudi to, da naj se vendarle udeležim popoldanske molitve rožnega venca pri prijateljih, kamor se mi v nedeljo popoldne res ne da…..?

    HVALA vam za vaše pričevanje in zgled zaupanja v Gospoda!

    Mir in vse dobro!

    Odgovori
  6. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    Spoštovani Igor. Hvala za tale vaš zapis. Tudi sam opažam velike milosti tudi iz te kar težke preizkušnje. Gospod nam govori po takih rečeh. Sem vesel, da vas je nagovoril k molitvi rožnega venca v nedeljo popoldne. Gotovo vam bo nasul polno milosti.

    Žal se vas ne spomnim, da bi v Trbovljah po predavanju kdaj govorila. Najbrž sem pozabil. Ko bom naslednjič v Trbovljah, me pocukajte za rokav.

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja