Kako biti v samoizolaciji? Izkušnje iz bolniške sobe.

Med zdravljenjem levkemije sem bil štiri mesece v izolaciji. Hčerka me je spodbudila, da z vami delim izkušnje.

Samoizolacija zaradi levkemije

Levkemija (jaz sem imel akutno mieloblastno levkemijo – AML) je taka bolezen, da se med kemoterapijo bolniku popolnoma uniči imunski sistem, tako, da si pred bakterijami, virusi in glivami popolnoma “gol in bos”. Zato je med zdravljenjem potrebna izolacija bolnika, kar omogoča preživetje. Med zdravljenjem sem bil tako štirikrat po en mesec v izolaciji. Sam v sobi ali kdaj še z enim bolnikom. Obiski so bili dovoljeni le eni zdravi osebi dve uri na dan v popolni zaščitni opremi. Vmes, ko sem dobil nekaj svoje imunske zaščite, sem šel lahko za en teden domov. Najbrž zaradi dobrega psihološkega vpliva.

Kljub izolaciji sem imel trikrat sepso, ki sem jo preživel le zaradi hitrega in pravilnega ukrepanja zdravnikov in sester. Če ne bi bilo kakovostnega zdravstvenega sistema, me ne bi bilo več. In verjemite, postelje v intenzivni sobi Kliničnega oddelka za hematologijo so omejene. Da ne govorim o omejenosti postelj in sistema sedaj ob korona virusu … Verjemite, situacija je skrajno resna.

Najprej vznemirjenje

Že na začetku zdravljenja sem vedel, da bo trajala izolacija štiri mesece. Meni se je zdelo ogromno. Na težavnost izolacije me je opozoril pacient, ki je to dal že skozi.

Kljub temu sem bil prve dni v izolaciji v resnici precej vznemirjen. Predvsem zaradi nepripravljenosti na dolgost izolacije. In zaradi moje utvare, da bo življenje (tudi poslovno življenje) lahko teklo na enak način naprej, le da bom “ordiniral” iz bolniške sobe po telefonu, mailu, … in ne “v živo”. Kmalu sem s pomočjo kolegov spoznal, da ne bo šlo. Da moram spremeniti razmišljanje in biti predvsem bolan, ter vse svoje moči usmeriti v zdravljenje. Obenem sem pa začel razmišljati kako naj si uredim življenje v relativno majhni bolniški sobi, ki je vsakič postala moj dom za štiri tedne.

Uredil sem si dnevno rutino

Zadal sem si, da bom opravil vse potrebno, da ohranim dostojno življenje. Zanimivo mi je bilo, da sem se večkrat zalotil, da bi kar kakšno reč opustil.

Recimo dnevno tuširanje. Vsak dan sem dobil novo pižamo. Vsak dan je bilo neskončno časa za tuširanje, pa sem se vendar zalotil, da se moram kar prisiliti, da se stuširam. Prav zlahka sem našel izgovore v smislu ‘saj tukaj itak ne švicam’. Pa sem se vsak dan vseeno stuširal, a sem se moral prav vsak dan tudi “brcniti v rit”.

Lahko cel dan gledaš TV ali “bluziš” po socialnih omrežjih …

V situaciji izolacije človek zlahka postane len … in gleda cel dan TV (sem jo imel v sobi) ali “bluzi” po socialnih omrežjih. Vse to sem zavestno omejil in si raje dan napolnil z dejavnostmi, ki so bile za obdobje zdravljenja potrebne, četudi niso bile nujne.

Recimo, na TV sem si ogledal le kakšen dober film (prej preveril njegovo kakovost), potem pa TV takoj ugasnil. Nikoli ni TV delovala “kar v tri dni”.

E-pošto in socialna omrežja sem vklopil nekajkrat na dan (ne vedno, ker po kemoterapiji preprosto nisem bil zmožen komunikacije) in ljudem odgovoril, potem pa ugasnil.

To priporočam tudi v teh dneh samoizolacije, ko nas tudi politiki nekako spodbujajo naj bomo na socialnih omrežjih ali spremljamo TV. Da, a vseeno zmerno in skrbno izbirati vsebine – sebi in otrokom. Predvsem pa nobenih slabih vsebin – “trapastih” nadaljevank in predvsem ne pornografije.

Za telo

Uvedel sem dnevno telovadbo. Kadar sem le mogel (bil dovolj pri moči) sem delal raztezne vaje in vaje za moč. V sobi sem imel kolo in (ko sem imel dovolj moči) sem “odpeljal” kakih 10 -15 km. Ko zaradi manjše operacije nisem mogel sedeti, sem – med molitvijo rožnega venca – hodil po sobi. Kot kak zapornik – od enega konca do drugega. Skratka, ohranjal sem kondicijo kolikor sem mogel. Pripomore k temu, da si fit – tudi za premagovanje težke bolezni.

Priporočila o telesni dejavnosti v času samoizolacije (Vir: MMC)

Tudi v teh dneh je lahko tako. Telovadite – skupaj z ženo in otroki. Poiščite vaje in delajte. Potrebno je ohranjati kondicijo, da če že “fašemo” virus, lažje prebolimo. Sedaj je čas, da uvedemo v življenje redno telovadbo. Časa je dovolj.

Za dušo

Praktično vsak dan me je obiskala žena ali kakšen od otrok, nekajkrat kakšen prijatelj. Pogovori so bili zelo globoki in dolgi dve uri. Evo, v samoizolaciji se prav zlahka pogovarjamo. V globine. Časa imamo dovolj, le vpeljati je treba v življenje.

Zakonci lahko začnejo SKUPAJ brati kakšno knjigo in SKUPAJ razmišljati ob njej. Priporočam: Štirje letni časi zakona, 5 jezikov ljubezni, Življenje z namenom, …

V bolniško sobo sem si dal prinesti dobre knjige in vsak dan sem prebral nekaj poglavij. Če je glava zmogla. Sedaj je torej čas, da preberemo tiste knjige, ki si jih že od nekdaj želimo, pa nikoli nismo našli časa. Sedaj je časa dovolj.

Igram kitaro in med božičem in novim letom sem si dal prinesti v sobo kitaro in pesmarice ter prepeval. Če igrate inštrument, ga sedaj lahko primete v roke in obnovite znanje.

Za duha

Že na začetku sem si dal prinesti v sobo Sveto pismo in vsak dan prebral dnevno Božjo besedo (to kar se dnevno bere pri mašah po celem svetu) in še marsikaj. Včasih sem se prav “študiozno” lotil kakšne teme in jo predelal.

Zadal sem si, da sem vsak dan redno molil – takoj zjutraj, ob vsakem obroku in zvečer. Precej več, bolj goreče, z več poslušanja Boga. In vsaj 20 minut kontemplativne molitve (= tihi dialog z Bogom, v katerem prinesem predenj kar nam leži na srcu. Pomembno je, da potem Boga poslušamo).

Skoraj vsak dan sem bil preko interneta pri maši v svoji župniji. Bogu hvala, da smo že pred časom uvedli avdio prenose maše iz župnijske cerkve. Pogosto mi je po maši hčerka prinesla sveto obhajilo (pridobila dovoljenje g. nadškofa).

No, sedaj smo dodali še video prenos (hvala za oboje Mateju Nastranu). Na isti način bomo do konca epidemije pri maši v času samoizolacije.

Tudi štirje meseci izolacije minejo

Zdi se veliko, a se je dalo zdržati. V majhni bolniški sobi, v hiši je toliko lažje. Če imaš pa še možnost iti v naravo (brez stika z ljudmi!), je pa sploh presežek. Kaj bi dal, da bi lahko za nekaj minut vsak dan odšel iz bolniške sobe v gozd!

Tale samoizolacija zaradi korona virusa je zame – po izkušnji izolacije ob zdravljenju levkemije – zelo lahka. In minila bo. Samo organizirati se je treba in biti potrpežljiv.

Foto: Aleš Čerin