Snega se (nekateri) PREPROSTO razveselimo

V Ljubljani je začelo rahlo naletavati. Sedaj je pa že ponehalo. Škoda.

Tudi če je treba kidati, sem snega vesel. Sem zagovornik tega, da naj bo pozimi mraz in obilo snega, poleti pa naj bo vroče. Skratka svetopisemsko: Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust. (Raz 3,16), o čemer govori tudi znana Šifrerjeva pesem Hladen ali vroč.

Otroci so ga najbolj veseli

Najbolj se snega razveselijo otroci. Da bi ga le bilo dovolj za snežake, za sankanje, za smučanje, da bi le zmrznil, da bi nam škripalo pod nogami, da bi bile počitnice bele, …

… in pa da bi ga bilo toliko, da bi šola odpadla 🙂 – se je včasih hecal moj sin.

V Svetem pismu

V Svetem pismu je sneg mnogokrat omenjen – 23x, kar je veliko za pokrajine, kjer je bil sneg bolj kot ne redkost.

Zanimiva omemba snega v Svetem pismu:

“Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba
in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo,
dal sejalcu seme in uživalcu kruh,
takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
ne vrne se k meni brez uspeha,
temveč bo storila, kar sem hotel,
in uspela v tem, za kar sem jo poslal.” (Iz 55,10-11)

Takole je zapisano v pregovorih:
Kakor sneg poletju in kakor dež ob žetvi, tako se čast ne spodobi norcu. (Prg 26,1)

Naj vendar sneži!

Naj sneži! Naj bo prava bela, mrzla, “škripajoča” zima. Do pomladi seveda. Da občutimo dobro spremembe letnih časov.

Foto: Adam Chang, Unsplash