Imam čas, a ne utegnem

“Imam čas, a ne utegnem”, mi je rekel prijatelj in mi dal misliti. Včasih se zapičim v kakšno besedo, v kakšen stavek in poskušam raziskati pomen.

Čas me vznemirja, zato ker se staram, in morda zato, ker sem enkrat že razmišljal o času.

Nima ga …

… on, pač pa On. Bog je namreč stvarnik vsega, tudi vsega časa. Tudi njegovega in vsakega od nas. In le On ve koliko ga nameni vsakemu posamezniku. 

Moj prijatelj torej nima časa v lasti, ima ga pa na razpolago. N x 24 ur. V 24 ur na dan pa mora stlačiti veliko, zares veliko. Pomembnega, zelo pomembnega.

Kaj (točno) pomeni utegniti?

Pogosto pogledam v Slovar slovenskega knjižnega jezika (odlično orodje!). Tam je beseda utegníti in utégniti razložena takole:
1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas
2. izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja
3. izraža domnevo, verjetnost

Sem pogledal še v Slovenski etimološki slovar, kjer izvor besede utegniti razložijo takole: Enako je stcslovan. utęgnǫti ‛moči, imeti čas’. Prvotno *utęgnǫ̋ti je sestavljenka iz *u- ‛proč, dol’ in *tęgnǫ̋ti ‛tegniti, iztezati’ v že specializiranem pomenu ‛dajati, ponujati’. Če je razlaga pravilna, je utegnīti prvotno pomenilo *‛proč dajati (svoj čas)’.

Daje ga proč

Če poenostavim, moj prijatelj ima na razpolago čas – 24 ur na dan, ki sicer ni njegov, a ga vseeno lahko daje proč komur/čemur hoče. Po njegovi presoji. In prav je, da ga daje proč tja, kamor je najbolj prav. Zdi se mi, da mu gre dobro od rok. Zato ker je v Bogu.

Povezava do članka na Got Questions? What is God’s relationship to time?

Foto: Aron VisualsUnsplash

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja