Živeti brez tega ali 3R+1R
Kot piše Leo Babauta na blogu Mnmlist si nekateri ljudje, ki gredo v skrajnosti, postavijo mejo, da želijo živeti z manj kot 100 stvarmi in stvari mečejo iz svojih življenj. Avtor bloga pravi, da je minimalist tisti, ki “izziv 100 stvari” vzame kot orodje za premislek o pomenu stvari, se sprašuje o potrebnosti stvari in si postavlja vprašanje: “Je to res potrebno? Lahko živim brez tega?”.
3R (Reduce = zmanjšati, Reuse = ponovno uporabiti, Recycle = reciklirati)
O konceptu ravnanja s smetmi 3 R (Reduce, Reuse, Recycle) sem na tem blogu že pisal v zvezi s povečanjem količine embalaže pri jogurtu Ljubljanskih mlekarn.
Ta koncept, ki govori o tem, da je najbolj pomembno količino smeti zmanjšati (reduce), nato kar se da ponovno uporabiti (reuse) in šele nato zavreči tako, da se po predelavi ponovno uporabi (recycle). Tako opevano recikliranje je torej šele na tretjem mestu!
+ 1R (Refuse = zavrniti)
Sam bi šel še korak naprej – v preprečevanje nastajanja smeti, v zelo radikalno zmanjševanje, tako, da jih sploh ne naredimo. Pač tako, da se za vsako stvar, preden jo sploh “pripeljemo v svoje življenje” vprašamo: “Je to res potrebno? Lahko živim brez tega? To sploh prinaša dodano vrednost v moje življenje?”. In po presoji stvar pač gladko zavrnemo (Refuse). Pozor govorim o stvareh, ne o ljudeh – žena se je namreč zbala, da bi zavrnil kar njo 🙂
Grafika: Wikipedija
V prakso
Morda bi bilo dobro narediti tudi spisek vseh stvari, ki jih posedujem, si ga ogledati in z zgornjimi vprašanji preveriti smiselnost posedovanja vseh teh stvari.
Če niso smiselne, jih potem pač odstraniti iz življenja kot smeti, ki nam povzročajo nered – postopno ter na ekološki način. Morda tako, da se podarijo ljudem, ki so v večji stisi kot mi. Sam se bom tega lotil tako, da bom stvari najprej pokategoriziral v skupine “nujno” (brez njih ne morem živeti), “želim imeti” (bi se dalo živeti brez njih, a nočem) in “nepotrebno” (bi se dalo živeti brez njih).
Zavzemam se za koncept prostovoljne preprostosti, ki nikogar v nič ne sili (tudi mene ne), pač pa samo vabi – k spraševanju in premisleku.
Zavrniti je dobra stvar in smiselni dodatek 3 R. Sam moram kar precej krat zvrniti različne plastične vrečke, ki mi ji ponudijo tudi, ko kupim en sam artikel, ki ga lahko stlačim v žep. In verjetno je še precej drugih stvari za zavrniti. Morda celo ljudi – ne sicer žene 🙂
@Danilo: Hvala za komentar. Ma, si mi dal misliti, s tem “zavrniti morda celo ljudi”. Seveda, da ne žene 🙂
Drži! Če bi natisnili samo dobro literaturo, koliko papirja manj bi potrebovali. Če bi delovni zvezki bili res izkoriščeni, bi ne metali stran še praznih strani. Tudi zapakirane stvari imajo včasih goro embalaže, cel kup ovitkov … To je samo s stališča papirja.
Koliko stvari je, ki niso potrebne … so samo stvar razvade …
Tisto o ponovni uporabi doma je mnogokrat breme … včasih so rekli, da vse v sedmih letih prav pride … in res se mnogo stvari spet uporabiti, že na kakšen način … Vendar je tudi šparanje velik napor, prostor, čas … vedeti, kaj imaš, kje imaš …
Najbolje je sploh ne imeti!!!
Veš, koliko s ejaz kdaj namatram, ko pregledujem goro obutve in sortiram, najbolj dobro je, če ima človek par stvari in tiste nosi, dokler res popolnoma ne razpadejo. Tudi superge, četudi prsti gledajo ven, so lahko še čisto dobre za na kakšen sprehod ali na vrt …
Vse dobro!
@Ana: Prav imaš. Najbolje je sploh ne imeti. To je smisel tega prispevka. Potem ti tudi ni treba toliko napora pri “ponovni uporabi”.
Lep praznovanje želim in vse dobro.
Danilo je na Twitter dodal še tole (kopiram med komentarje, da se mi ne izgubi): “Še en R, morda celo na začetku veRige. (R)ethink.”
Aleš – tvoj blog bom kot šolski minister predpisal kot obvezen na vseh stopnjah šolanja – in nadvse priporočal, stimuliral inkarnacijo, naj besede meso postanejo! Pa naj vegani razumejo prav. To meso se ne usmradi!
@Turdus: Super, da boš šolski minister. Spremembe, ki jih boš uvedel bodo gotovo dramatične. Sem vesel, da je moj blog del tvoje izobraževalne strategije.
Lepo praznovanje 20-letnice vama želim.
Ko smo že pri R – čeRin kot (vsem razvajencem) opomin!
Mene je hud udarec ( sinova smrt ) “zbudil” in sem končno ugotovila kaj v življenju je pomembno in kaj ni.Naredila sem spisek v vašem stilu : nujno , želim in nepotrebno.Sinova oblačila in obutev sem oddala na Karitas in so jih bili zelo veseli.Igrače ,ki jih je hranil , so dobili otroci sorodnikov , knjige sem podarila knjižnici v našem naselju.Potem sem nadaljevala s “čiščenjem” v mamini hiši : viške nove posode in gospodinjskih paratov je dobila soseda , okraski (vazice , kipci , gobelini …) so pristali v prodajalni Stara roba na Poljanski .Obdržala sem samo nujne stvari in nekaj malega “spominov” in moje rastline.Mislite , da mi kaj manjka ? Ja , mi , a tega se ne da kupiti.Sicer pa menda že v svetem pismu piše , da se ne splača zbirati zakladov na zemlji,ker jih bodo uničili molji , rja …
@Draga alena: Hvala za vaše dragoceno pričevanje.
Zlo se trinjam z vsemi R-ji, prav tako z Ano da je ponovna uporaba (sjranjevanje) včasih velik zalogaj… Dostikrat sem si že zaželela več zbirnih centrov za predelavo in predajo(da ne rečem preprodajo) oblek igrač in predvsem manj koristnih zadev… največja dilema pa mi je kaj narest z rečmi, ki bi se jih rada znebila, ker so se uvrstile na seznam škodljivih ali nadležnih…saj tega, česar ne mara zase, tudi ne želim dajat drugim… hm? Ali sem preveč enostranska?
Glede zmanjševanja kupov nepotrebnih stavri sem pred časom slišala zanimiv predlog: vsako leto na pomlad so (družina) napolnili en zaboj z rečmi ki jih ne uporabljajo in nanj napisali datum ter spravili. Če do naslednje pomladi ničesar iz tega zaboja niso potrebovali, je pomenilo, da gredo te stvari od hiše.
Podobno pri predvsem ženskem problemu kopičanja oblek…da se pred dokupom novih znebiš prav toliko starih…