Solata: 1500 km ali 15 m? Katera se vam zdi boljša?
Z zelenjavo na naših mizah je sedaj križ. Ljudje se jo ogibajo, še posebno kumar, ki same po sebi niso nič krive. Saj bomo čez nekaj časa pozabili na ta nemški incident, a verjemite prišli bodo novi. Če jih ne bo, jih bodo pa proizvedli novinarji.
Escherichia coli in panika
Nemci so zaradi nekaj več kot 30 smrtnih primerov uspešno zasejali paniko med ljudi po celotni Evropi. Čisto za primerjavo: vsak dan umre na evropskih cestah zaradi prometnih nesreč 100 ljudi. To pomeni v treh tednih približno 2100 ljudi, kar je 60 x več kot zaradi Escherichie coli, pa nikomur ne pade na pamet, da bi se odpovedal avtomobilu. Ljudje smo za zdravstveno naravnane panike zelo dovzetni. O vplivu Escherichie coli pa sem že pisal tule.
Si lahko Slovenci privoščimo tak ukrep kot Rusi?
Rusi kot Rusi, so enostavno prepovedali uvoz vse zelenjave iz celotne Evropske unije. Pretiran, gotovo zelo politično motiviran ukrep, ki bo zagotovo pomagal njihovim kmetom. In očitno si ga tudi lahko privoščijo, ker zelo nazorno kaže, da Rusi pridelajo vsaj približno dovolj zelenjave za svoje potrebe.
Kaj pa mi “pridni” Slovenci? Si lahko privoščimo tak ukrep? Mi, ki ob obilici plodne zemlje, ki jo neusmiljeno uničujemo, zagotavljamo samo še 38 % zelenjave za svoje potrebe? Ha, se nam že pozna silna kmetijska strategija, ki nas peha v odvisnost od uvoza? Ob kakšnem drugem, še hujšem incidentu, nas bo pošteno skrbelo … In takrat bo prepozno za jamranje.
Poslovne cone sredi plodnih polj
Zadnjič sem se peljal iz Vodic v Komendo, pa zagledam sredi rodnih polj in segajočo v gozd poslovno cono Komenda – z ogromnimi skladiščnimi halami tujih trgovskih podjetij (in gotovo je tudi nekaj naših). Lepo pozidano in za zmeraj uničeno plodno površino. Le kakih 15 km iz Ljubljane, kjer 300.000 ljudi vsak dan pričakuje svežo zelenjavo na svoje krožnike. Ne, mi dovolimo, da se zemlja – zaenkrat 75.000 m2 – pozida za skladišča, solato pa vozimo iz južne Italije.
Da se razumemo, nimam proti poslovnim conam prav nič, sprašujem se pa, če morajo stati ravno sredi plodnih polj in gozdov. Roko na srce, skladišča tudi ne prinašajo veliko dodane vrednosti lokalnemu prebivalstvu. Niti ne kakšnih zanimivih delovnih mest. Pač oddajamo prostor za skladišča, da trgovci lahko za nekaj dni odložijo svojo kramo pod streho. In menda ta poslovna cona sploh še niti ni v celoti zgrajena. Solato pa vozimo iz južne Italije 1500 km daleč … Namesto 15 km – 1500 km, kar je 100 x več. Noro? Noro!
15 m namesto 1500 km!
Sam se še bolj zavzemam za vrtičkarjenje, kjer solata prepotuje – v mojem primeru 15 m – kar je 100.000 x manj kot ona iz južne Italije. Da o svežini solate, njeni kakovosti, neomadeževanosti z raznimi “cidi” in sedaj tako popularnimi bakterijami, ki se na kratki poti od njive do mize ne morejo razviti, niti ne govorim.
Vprašajte “vašo solato” od kje prihaja! Vse kar je več kot 100 km, je po moje preveč.
Pod poslovno obrtno cono v Žejah pri Komendi je izginil izključno gozd, poimenovan Kuharjev boršt. Bolj hecno je, da je bil nekdanji Kuharjev boršt vključen v varovalno območje Natura 2000.
Za rodovitno kmetijsko zemljo na tem območju bo neprimerno bolj usodna povezovalna cesta Želodnik-Vodice, ki jo že obstoječa cona z zelo slabimi prometnimi povezavami seveda “nujno potrebuje”. Ta cesta bo potekala izključno po najbolj rodovitnih poljih od Mengša do Vodic.
Pa dober tek in najboljše iz Lidla.
@Anamarija: Hvala za vaš komentar. Sem si še enkrat pogledal (in dodal v članek) foto posnetek Poslovne cone Komenda na Geopediji. Izgleda, da je res zarezala bolj v gozd kot v polja. Še vedno je prav ob ograji na zahodni strani velika njiva krompirja. Poanta članka pa po moje še vedno ostane enaka – visokokakovostni delovnih mest bo zaradi velikih skladišč tudi malo, kajne?
In vi sedaj govorite o eni nevarnosti za rodovitno zemljo – o povezovalni cesti Vodice – Želodnik, ki bo katastrofa za rodovitno zemljo …
Prepričljivo! 🙂
Sama gledam, da bi bilo slovensko, potem pa “grem” če čez najbližje meje, če ne najdem slovenskega. A če bo vse prav, bomo vendar preživeli vsaj malo tudi brez trgovin …
To o uničevanju plodnih površin je pa grozljivka. 🙁
@Ana. Že če se vsaj sprašuješ od kje prihaja in potem ukrepaš. In vi se gotovo potrudite, da iztisnete iz vaše zemlje, kar le morete.
Slovenija nima premalo obdelovalne zemlje, ampak jo ima prevec. Zato industrijske cone nic ne ogrozajo nase samooskrbe s poljscinami. Za dela na vecjih poljih se najemajo sezonski delavci (Slovencev se za ta dela najveckrat ne dobi), mala pa propadajo, ker so slovenske kmetije nekonkurencne. Razlogov je vec, zacne se pa pri tem, da je Slovenski potrosnik nekriticen in predvsem cenovno obcutljiv. Slovenski kmet pa neprilagodljiv in se vedno zeli konkurirati z velikimi pridelovalci, ker je najlazje prodati enemu odjemalcu, ce je cena vsaj sprejemljiva. Ostalo pa pride z naslova subvencij. V Ljubljani lahko dobis vrhunsko zelenjavo, tudi ce jo ne pridelas sam. Res pa je, da ne v velikih trgovskih centrih, da stane vec in da se je potrebno sprehoditi do Pogacarjevega trga ali prve bio kmetije. Jaz nisem sicer velik navdusenec nad tem, da bi vsak vse prideloval sam. Potem se pa res lahko poslovimo od slovenskega kmeta. Svoj vrticek sem zatravil, ker mi to vec pomeni. Po drugi strani, se pa industrijsko pridelane solate ne dotaknem in tudi ne kupujem v trgovski centrih. Sem pa za to, da se kupuje pri pridelovalcu in pri njem nagradi trud, ki ga je vlozil s tem, da ima bio certifikat (ki ga sploh ni enostavno vzdrzevat). Stane vec, a to je vsaj moj prispevek k naravnemu sozitju med nami. Vsak bi moral narediti tisto kar lahko, da k temu prispeva in da njegovi otroci jedo zdravo, ne pa da vse ostane pri zgrazanju in vpitju cez drzavo.
¨Če jih ne bo, jih bodo pa proizvedli novinarji.¨
@ Aleš-Proizvedli jih bodo razni framacevtski lobiji,novinarji so le orodje,ki pomaga širiti paniko
Sem zadnjič po TV slišala za “poklic” zorilec banan. Neki gospod je pokazal zaboj živo zelenih banan in povedal, da jih on “obdela”potem pa lepo rumene gredo v trgovine. To, da počne za vse merkatorjeve trgovine v Sloveniji. Ko sem se v domišljiji predstavljala kako to naredi so se mi za naslednjih deset let banane zagnusile. Tudi pri ostalem sadju in zelenjavi bom bolj kritična.
@babica: Sem se pozanimal kako zorijo banane. Z etilenom – plinom, ki ga sadje samo producira. Tako ga – da banane ne bi postale gnile, med prevozom odstranjujejo, ko pa jih je treba poslati na police, ga pa nekaj dodajo. Gre torej za naraven proces, ki ga človek samo malo regulira. In kaže, da ne gre za nevarno reč. Več si lahko preberete tule: http://www.arimifoods.com/ripening-of-bananas-with-ethylene-safe-or-harmful/
Ales (pa ne Čerin) – Slovenija ima preveč obdelovalne zemlje?!?
Pa saj ti zdrava pamet pove, da to ni res in niti ne more biti res. Nikjer. Sedaj se zaradi pozidave in ogozdovanja v Sloveniji pridela več hrane kot nekoč na manjšem ozemlju. Kako? Gnojila, pesticidi, druge sorte, … 😉 Nekdaj so obdelovali dna vrtač, kraško zemljo, vse kar se je dalo, sedaj, ko nas je pa več, imamo pa preveč zemlje? A zato uvažamo zelenjavo, ki bi pri nas lepo rastla? Poleg tega pa je Slovenija hribovita, parcele so razdrobljene, le malo zemlje je tako primerne za obdelovanje kot tu. Mi pa gremo in pozidamo. Polja, gozdove, vse!
To so naše najboljše kmetijske površine in pozidava pomeni nepovratno spremembo tal. V zadnjih nekaj letih smo pozidali 3% naših kmetijskih površin, 8% od tega na naših najboljših prsteh. Zaradi dobička. In zato ker lahko.
Tudi v Žejah. Kar je do sedaj zgrajene poslovne cone je šele tretjina. Delovnih mest pa je nekaj, a predvsem nižjih delavcev – šefi se pa vozijo z Maribora in Celja.
Kar se tiče slovenskih kmetov je pa treba marsikaj narediti in upam da bo kupovanje pridelkov pri njih vsaj prvi korak do tega. Mi imamo solato doma. 🙂