Zelenjava iz Španije in stanovanja v Sloveniji so plod suženjskega dela
Se še spomnite kumar iz Španije, ki so jih Nemci proglasili za “obogatene” z nevarnim sevom Escherichie coli? Pozneje se je sicer izkazalo, da kumare niso bile krive, da naj bi bili kalčki iz Nemčije. Pa vendar bi bile lahko krive tudi kumare, ki jih v supermarkete večinoma dobivamo iz Španije. Tudi mi. Zaradi nemogočih higienskih razmer delavcev v rastlinjakih v Španiji.
Suženjstvo v Evropi 21. stoletja
Ko sem pisal članek o Escherichii coli in kumarah iz Španije, sem naletel na pretresljiv video, ki ga je posnel Guardian na plantažah zelenjave v Španiji. Video je v angleščini.
Video govori o tisočih imigrantih iz Severne in Zahodne Afrike ter iz Vzhodne Evrope, ki delajo na plantažah paradižnika, kumar, paprike v neznosnih razmerah. Ljudje živijo v zavetiščih narejenih iz zabojev za zelenjavo in plastične folije, brez pitne vode, brez sanitarij. Na plantažah le nekaj 10 kilometrov za bogatimi hoteli na znameniti obali Costa del Sol.
Ker so ljudje brez dovoljenj za delo, jih nepošteni podjetniki lahko neizmerno izkoriščajo. V toplih gredah delajo v neverjetno težkih pogojih, za minimalno plačilo, odpustijo jih kadarkoli želijo.
Sedaj, ko se kriza v Španiji povečuje, se v zelenjavno dejavnost selijo še imigranti, ki so doslej delali na gradbiščih, tako, da je iz dneva v dan težje dobiti delo. Plačilo pa je posledično seveda vse nižje. Ljudje se zaradi neurejene dokumentacije in pomanjkanja denarja niti ne morejo vrniti domov, tako, da so pravzaprav ujeti v pasti.
Slovenska paralela Španiji je gradbena industrija
V Sloveniji sicer nimamo takih plantaž zelenjave in še nisem slišal, da bi ljudje delali v nemogočih razmerah v toplih gredah. Imamo pa velika gradbena podjetja, ki gredo kar po vrsti v stečaj in katerih delavci iz Bosne in drugih republik nekdanje države so delali (in gotovo še delajo) v nemogočih razmerah. Na koncu pa velikokrat niti ne dobijo plače, kaj šele pošteno plačilo.
Spomnimo se gradnje ljubljanskega stadiona, ko so ljudje v težkih zimskih razmerah končevali stadion, da je bil pravočasno nared za fuzbal tekmo. Še pred lokalnimi volitvami seveda. Svoje delo so delavci opravljali za skromno plačilo in bili ob tem še v nevarnosti za svoja življenja. Ljudje so vložili v projekt svojo življenjsko energijo, a ne dobili pravičnega nadomestila v obliki plače, s katero kupujejo živež zase in za svojo družino.
Spomnimo se delavcev v Vegradu, sedaj že “pokojnem” gradbenem gigantu, ki so zbrali iz že tako nizkih plač denar za družino preminulega kolega in verjeli, da ga bo družina dobila in potem obstali – odprtih ust. Kdo bi si pa sploh upal pomisliti, da je management podjetja zmožen zadržati nakazilo denarja ob taki stiski.
Po poročanju RTV Slovenija, so ‘delavci migranti zaradi svojega brezupnega položaja postali lahka tarča prekupčevalcev z delovno silo. (Dvomljivi) delodajalci jih zaposlijo, potem pa jih po delu ne plačajo oziroma jih plačajo manj, kot je bilo dogovorjeno.’ Gre torej za klasično trgovino z ljudmi in za suženjsko delo. Kot v Španiji. Vsi skupaj smo pa v Evropi, kjer so nas polna usta človekovega dostojanstva in človekovih pravic.
Kako lahko pomagam?
Eden od komentatorjev na Časnik.si, se je spraševal, ‘kaj naj stori človek, ki se ne strinja s suženjskim delom, razen tega, da začne spreminjati sebe na bolje, je sploh še kaj možno?’ in potem kar sam ugotovil, da je to osveščanje.
Se močno strinjam, osveščanje pomaga in tudi tale članek je del tega. Najprej osveščanje samega sebe in potem vedno večje množice posameznikov. Posamezniki imamo z novimi spletnimi mediji (blogi, družbena omrežja, …) v svojih rokah moč, da širimo, kar se nam zdi pomembno. Sam verjamem, da z vsakim zapisom vplivamo za spremembe sveta okoli nas, četudi se nam zdi – pravzaprav se človeku v svoji neučakanosti to vedno zgodi – da so spremembe prepočasne.
Posledica osveščanja pa je lahko, če nam je mar seveda, zavestno blokiranje proizvodov, ki so sad suženjskega načina proizvodnje. To izkoriščevalce najbolj boli. Mora nam pa biti mar, moramo se potruditi da pridemo do informacij, moramo se potruditi in se med nakupom ne spraševati samo o ceni, pač pa tudi o vprašanjih “fair” proizvodne verige. Potrošniki imamo v rokah neizmerno moč, če smo osveščeni in če nam je mar – če nas pri odločitvah ne vodi samo cena.
Članek je bil v malo krajši obliki objavljen na spletnem magazinu Časnik.si.
Foto: Rick Hawkins, SXC
Grozno, a resnično. Suženstvo še zdaj ni izkoreninjeno, temveč se vse bolj širi in zajeda v Evropo in temu je treba narediti konec. Pred tem si ne smemo zatiskati oči in pometati pod preprogo…
Osebno se bojim, da suženjstvo ne bo nikoli izkoriščeno, dokler bodo ostajali sedanji principi finančne in politične oblasti, menjale se bodo le oblike.
@ k mojemu komentarju – izkoreninjeno, ne izkoriščeno, lapsus pač …
Slovenija je de facto sužnjelastniška država in država ni naredila absolutno ničesar proti akterjem! Poleg tega pa povsod beda in gnilost, takšno v vsej zgodovini ni bilo kot je ta leta! Nič. Kje je Pahor, kje so misnistri? A se tem čist meša? Pa morali bi jih ovaditi! Vse, s Pahorjem na čelu. Z njim pa nasploh, ker se s tem ko gleda stran s tem strinja!
Glede pridelkov – ideal je (čim večja) avtarkija, samooskrbnost. Že ekološki razlogi so dovolj – vsak transport do nas spušča toliko in toliko “auspuhov”, daljši več.
A stvari so vedno v paketu. Da bi bilo pridelano kljub transportu cenovno konkurenčno, se pridelovalcem toliko manj plača. Tako da z nakupovanjem oddaljenih prehrambenih artiklov sodelujemo tudi pri izkoriščanju novodobnih sužnjev!
Slovenija pa je avgijev hlev – herkuli, na plan! Združeni morda zaležemo za kakšnega – vsaj na volitvah, četudi nas mediji stalno prepričujejo, da je “vsendrek” oz. opozicijski še smrdljivejši . . .
Leta 1991 je eden izmed pogojev za neodvisno drzavo bila samooskrba, ki je bila 80%….danes je Slovenija na samem repu v Evropi glede samooskrbe…to je grozljiv podatek.
Js pravim, trgovci so krivi, poznam tematiko zelo dobro. In naš odgovor naj bo v smereh kot je tale:
http://partnerskokmetijstvo.si/
Lep dan.
S.
Strinjam se z Rakom in mislim , da suženjstvo ne bo nikoli izkoreninjeno ,nabrž ga bo vedno več,ker je vedno več revnih ljudi , ki ponavadi nimajo druge izbire kot suženjstvo ali smrt.Veliko ljudi ve kaj se dogaja z brezpravnimi ljudmi , a je premalo tistih,ki so pripravljeni pomagati , da bi bilo kdaj bolje.Večina pa misli samo nase in se obrne stran ,ko vidi reveže .A nihče od nas ne more biti gotov , da se kaj takega ne bo pripetilo njemu samemu .-Na Japonskem je še vedno na tisoče žrtev potresa in tsunamija ,ki so ostali živi , a izgubili vse in živijo v zavetiščih – dvoranah , z vsem imetjem v škatlah in “sobicah” iz kartona , ki jih ločijo od sosedov.
Sam sem 4 leta živel v Almeriji, centru rastlanjkov in nisem videl izkoriščanja ali nemogočih razmer dela v rastlinjaku. Sem obisakl veliko rastlinjakov saj sem delal v industriji. Obstaja delo na črno in “podjetniki”, ki izkoriščajo imigrante ker jih pač lahko.
Ampak posplošiti, da je vsa agrikultura podprta z suženjskim delom je bosa.