Preprosta resnica o razvoju očeta
Tole preprosto resnico o razvoju nas očetov sem našel na internetu.
5 let: Oče ve vse.
8 let: Oče ve veliko.
12 let: Oče vsega ne ve.
14 let: Oče ne ve nič.
16 let: Oče je nula.
18 let: Oče ni moderen.
25 let: Oče nekaj ve.
35 let: Vprašam očeta, preden se odločim.
45 let: Vprašujem se, kaj bi zdaj oče mislil.
75 let: Želel bi, da bi bil oče tu, da bi mi dal nasvet.
Pa še tale, ki jo pripisujejo Marku Twainu: “Ko sem bil 14 let star fant, je bil moj oče tak nevednež, da sem komaj prenesel družbo tega starca. Toda, ko sem imel 21 let, sem bil osupel nad tem, koliko se je naučil v teh sedmih letih.”
Foto: Redd Angelo, Unsplash
Hvala, Aleš – te resnice sem nekoč prebral (še kot najstnik), nato pa sem jih na leta iskal. Držijo kot pribite 🙂
Mislim, da ta “modrost” drži, vendar Slovenci imamo zelo šibko vlogo očeta. Očetje so pogosto bledi in neprepoznavni liki zaradi družbenih kontekstov ali osebnih razmer. Morda bodo številni seminarji in delavnice koga prebudili, da bo bolj aktiven in prisoten v življenju družine.
In tako pri 75-ih ugotoviš, da ti manjka. Če to ugotoviš kakšno leto prej, toliko bolje.
@Ja, pravih očetov kot da ni več. Smo preveč poženščeni in ne odigramo svoje vloge. To so ugotavljali tudi Branko Cestnik in Hubert Požarnik na zaključnem seminarju Socialnega tedna.