Ljubljana – mesto kolišč(čk)arjev
Nekdaj, okoli 6500 let nazaj, je bila Ljubljana mesto koliščarjev. Ljudje so si pač uredili domove na Barju, na koliščih.
Sedaj pa se mi zdi, da postajamo mesto količkarjev. Povsod po mestu in tudi na periferiji rastejo količki kot gobe po dežju. Samo tam ne, kjer bi bilo res treba.
Zadnjič sem se peljal s kolesom po Gosposvetski – povsod polno količkov. Ponekje so prav nadležni in so nam zožili kolesarsko stezo za kakšnih 30 cm. Ne vem kakšno funkcijo imajo, ker se ne spomnim, da bi bila ravno ta ulica kdaj zaparkirana. Potem pa na križišču Prešernove in Gosposvetske, pa še po veliko krajih.
Opazoval sem jih celo pot nazaj do Štepanjskega naselja. Tudi pri nas jih je že polno. Sicer so lepi, ne vidim pa prav nobenega smisla v njih – vsaj ne v taki postavitvi. Postavljeni so pa tako, da so bolj zaradi okrasja, kot za kaj pametnega. Ali mi lahko kdo pomaga razumeti smisel teh količkov na slikah spodaj v galeriji?
Po drugi strani pa spremljam norijo parkiranja avtomobilov po pločnikih v Štepanjskem naselju in na Hruševski. Vsak dan je po pločnikih, po katerih hodijo otroci v šolo, polno parkiranih avtomobilov, tako da se jim otroci izogibajo na cesto med drveče avtomobile.
Prav danes sem se peljal mimo avtobusne postaje na Hruševski, ki je bila popolnoma zaparkirana (avtobusna postaja namreč + celoten pločnik), ko je iz njega izstopila velika skupina šolarjev iz Bizovika. Namesto po pločniku so se morali drenjati po cesti. Tudi mamice z otročički so se umikale parkiranim pločevinastim “bogovom” na cesto polno drvečih avtomobilov. Situacija, ki kar kliče po nesreči. Glej sliko.
Zakaj pa tu ne bi postavili količkov? Tu bi bili pa resnično potrebni, da bi preprečili nesrečo. Smo jih starši že večkrat zahtevali, tudi preko sveta bližnje osnovne šole, pa nič. Kdo se bo zganil preden se zgodi nesreča? In kje je tu logika?
Foto: Aleš Čerin
Tudi v naši ulici (Dergančevi) so pred kratkim postavili količke in menim, da je stanje slabše kot prej. Količki so postavljeni ob robu pločnika, ki meji z zelenico. Na ta način so zaščitili zelenico, da na njej ni možno parkirati. Avtomobili so sedaj delno parkirani delno na pločniku in delno na cesti. Prej so bili avtomobili parkirani v celoti na pločniku. Zmanjšala se razpoložljiva širina voznega pasu in včasih se komaj prebijem mimo avtomobilov, ki so parkirani tudi na drugem voznem pasu. Ne vem kako se mimo prebijajo dostavna vozila, »smetarji«….. Že tako imamo namesto dveh voznih pasov le enega, ki je sedaj še ožji. Resnično ne vem kako bo, ko zapade sneg. V preteklosti nam zaradi parkiranih avtomobilov na enem voznem pasu ulice sploh niso plužili.
Po mojem mnenju bi bilo boljše, če so količke že postavili, da bi se le ti nahajali ob robu pločnika, ki razmejuje cesto in pločnik. V tem primeru bi vsaj sprostili pločnik za pešce, ki sedaj hodijo po cesti in se nimajo kam umakniti vozečim vozilom. Samo kje bi potem parkirali avtomobili, ki jih je iz leta v leto več. Nerešljivi problemi???
Ivan, ja prav res. Nisem jih še opazil v vaši ulici. Pa tale mestna oblast ščiti samo travco, za ljudi pa kot da ji ni mar. Pravkar sem poslal e-pošto na šolo in kličem policijo. Pošljem še tebi.
A potem tudi ti ne vidiš logike, če te prav razumem?
Lep pozdrav!
Želel sem povedati, da je tudi pomembno kje se količki postavijo. Z njihovo postavitvijo naj se stvari izboljšajo (kar je namen) ne pa, da se problemi le povečajo kar se je zgodilo v naši ulici. Pomembna je lokacija namestitve količkov!
Avtobusna postaja na Hruševski cesti, po kateri se običajno peljem nekajkrat dnevno, pa sploh ni dobro rešena. Avtobus ustavlja na cesti. Pločniki pa polni parkiranih avtomobilov. Vedno me je strah kdaj mi bo izza na pločniku parkiranega avta pred avto stopil kakšen otrok. Če vsaj ne bi bilo na pločniku parkiranih avtomobilov. V tem primeru bi bila situacija okoli avtobusne postaje vsaj nekoliko bolj pregledna.
Omenjeno parkiranje na pločnikih Hruševske ceste onemogoča tudi varno vključevanje v promet iz Dergančeve ulice saj iz avta ne vidiš skoraj nič. Če pa je parkiran kakšen kombi pa moraš na glavno cesto zapeljati kar na »slepo«.
Ivan, ja se popolnoma strinjava. Groza tam na vaši ulici je še večja. In tudi tam hodijo otroci v šolo…
Sem se pogovril t go. ravnateljico in pravi, da bo ukrepala. Kar se varnosti otrok tiče seveda.
Hvala, Aleš, za tvoj prispevek in naj to ne bo “glas vpijočega v puščavi.” Na ta način si nas spodbudil, da starši aktivno pristopimo k rešitvi problema, na katerega smo ustno opozarjali že na prvih roditeljskih sestankih v šoli. Pripravila bom sporočilo za odgovorne in zbrala podpise staršev otrok iz Bizovika in Hrušice, ki se nas ta problematika še kako dotika.
Super Katja. Pa naj kdo reče, da je pisanje blogov “brez veze” 🙂 . Vesel sem, da sem vas spodbudil k akciji. Daj tale zapis v vednost še drugim iz Bizovika in Hrušice.
Menda ne bomo taki ignoranti, da nas zdravje in varnost otrok nič ne briga. Ali moramo res počakati, da bo kdo povožen?
Danes sem poslal pismo na policijo in na šolo. Ali naj bi še kam?
O tem kar smo pisali pred časom se glede stanja na pločnikih ob Hruševski cesti ni kaj bistveno spremenilo. Edino kar sem opazil, ko sem se pred 14 dnevi vračal domov, so imeli nekateri avtomobili parkirani na desni strani pločnikov za bisalcem pripeta rdeča OBVESTILA REDARSTVA.
Jaz sem ena izmed tistih, ki bo raje pešačila tri kilometre, kot pa avto pustila na pločniku, travniku ali podobni popolnoma neprimerni površini. Žalostno je, da morajo zabijati kole v beton, da bi se ljudje držali pravil. Kamorkoli se obrnem, vidim, da se jih ne držijo. Vsak mora parkirati “pred vrati”. Pri nas je vse zaparkirano. In to ni samo neestetsko, je tudi nevarno. Tako z leve kot z desne so zaparkirani vsi izvozi iz garaž. Če gre za majhne avtomobile, ni težav. Če so malo večji, ne vidiš ne levo ne desno, speljati pa iz garaže moraš. Prejkoslej bo počilo. In krivi bomo mi, ki smo speljevali “na slepo”, ne tisti, ki so pustili avto tam, kjer ga ne bi smeli in so zakrivili to, da ne vidimno.
Pozdravljam to objavo, izjemno dobra tema!
Žogca, ja kot rečeno – postali smo mesto količkarjev. Količki so vsepovsod, le tam ne kjer bi reševali življenja. Mestu je zavladala paradigma avtomobila in ne paradigma človeka. Poglej si odličen pogled danskega urbanista, ki ga najdeš v tem zapisu: http://www.edusatis.si/preprostost/36-s-kolesom-33-z-javnim-prometom-27-z-avtomobilom
Za “rostfrfraj” količke pa mesto plača okoli 500 € na kos in eni mastno služijo… to je smisel, ki stoji za temi količki.
@Polona: Človeško življenje je zame vredno več kot denar. Ljudje so pač parkirali po pločnikih, otroci pa so hodili v šolo po cesti, namesto po pločnikih. Pomagalo ni nič. Fizična ovira v obliki nesimpatičnih in tudi resnično dragih količkov izgleda kot edina rešitev. Morda je še kaj, pa sam nimam ideje.
Po drugi strani pa se strinjam s teboj, še posebej ker vidim, da bi jih za samo preprečitev parkiranja, resnično lahko bilo manj. Tako, da je kar nekaj zrna resnice tudi v tvoji trditvi. Ker pa so pa kje postavljeni tudi brez potrebe (o tem tudi pišem v zapisu), je možnost za nepravilnosti še toliko več.
Nič nimam proti količkom, moti me samo da so tako dragi – za tak denar se da postaviti količke in še marsikaj drugega…
@Polona. Če so res po 500€ eden, je to resnično preveč.